SLOVENIJA – Občina Izola
EUSAIR Facility Point projektni partner
O EUSAIR
Jadransko-jonska regija je funkcionalno območje, ki ga določata predvsem jadranski in jonski morski bazen. Predstavlja dom več kot 70 milijonom ljudem in je ključna za geografsko kontinuiteto Evrope. Strategija EU za jadransko jonsko regijo (EUSAIR) povezuje osem držav: štiri države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) in štiri države, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija).
Strategija EUSAIR bo s povečanjem privlačnosti regije, njene konkurenčnosti in povezovanja spodbujala gospodarsko rast in blaginjo v regiji. Njeni cilji zajemajo tudi zaščito morskega, obalnega in celinskega okolja ter ekosistemov.
Poleg tega naj bi strategija izboljšala integracijo držav kandidatk in morebitnih kandidatk v regiji z EU.
Strateški projekt EUSAIR Facility Point je bil ustanovljen , da podpre upravljanje EUSAIR.
Slovenska nacionalna koordinatorja:
- Ga. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka – Ministrstvo za zunanje zadeve; andreja.jerina@gov.si
- G. Josip Mihalic, nacionalni koordinator – Služba Vlade RS za razvoj evropsko kohezijsko politiko; josip.mihalic@gov.si
EUSAIR FACILITY POINT – VLOGA PARTNERJA
EUSAIR Facility Point je strateški projekt 9 partnerjev v osmih državah, njegov cilj je nuditi podporo procesom, ki se izvajajo v okviru makroregionalnega sodelovanja Jadransko-jonske makroregije (v nadaljevanju EUSAIR). Sloveniji je bilo zaupano vodenje tega partnerstva. V projektu sodelujejo projektni partnerji iz vseh osmih sodelujočih držav, to so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija in Srbija. S strani Slovenije je za projektnega partnerja imenovana Občina Izola.
Sloveniji je tako zaupana glavnina projektnih nalog, ki je na eni strani usmerjena v neposredno operativno in administrativno podporo članom Upravljavskega odbora EUSAIR in koordinatorjem Tematskih usmerjevalnih skupin na ravni osmih držav EUSAIR ter informiranje in komuniciranje EUSAIR, kar je naloga vodilnega partnerja (SVRK).
Občina Izola kot projektni partner pa nudi podporo nacionalnim članom Tematskih usmerjevalnih skupin s posebnim poudarkom na stebru Okolje, kjer naloge med drugim zajemajo podporo pri pripravi konceptov strateških (makroregionalnih) projektov, podporo pri monitoringu ter poročanju in evalvaciji EUSAIR. Prav tako nudi informacije in podporo ostalim deležnikom na področju modre rasti, povezljivosti in trajnostnega turizma, kar so glavni stebri strategije.
Projekt se izvaja v 6,5 letnem obdobju, in sicer med 1. 5. 2016 in 31. 12. 2022 ter v okviru Jadransko-jonskega programa transnacionalnega sodelovanja INTERREG V-B ADRION 2014–2020 (prioriteta 4).
Kontakta:
- Lea Krajnc; e-mail: lea.krajnc@izola.si; tel.: +386 5 660 02 62
- Iztok Škerlič, vodja stičišča EUSAIR; e-mail: iztok.skerlic@izola.si; eusair@izola.si; tel.: +386 5 660 02 60
Institucija:
Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola
STEBER 1 – MODRA RAST
Modra rast je dolgoročna strategija za sprostitev potenciala evropskih morij in obalnih območij. Zajema teme, kot so modra energija, akvakultura, pomorski in obalni turizem ter križarjenja, morski viri rudnin in modra biotehnologija. Steber „modra rast“ bo spodbujal inovativno pomorsko in morsko rast v jadransko-jonski regiji, in sicer s spodbujanjem trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanjem delovnih mest ter poslovnih priložnosti.
Steber „modra rast“ se bo osredotočil na tri teme:
- modre tehnologije,
- ribištvo in akvakultura,
- pomorsko ter morsko upravljanje ter storitve.
Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 1:
- Ga. Andreja Mugerle, Ministrstvo za Kmetijstvo, Gozdarstvo in Prehrano; petra.filipi@gov.si;
- Ga. Marta Ciraj, Ministrvo za Zdravje; marta.ciraj@gov.si
- Ga. Nataša Bratina, Ministrstvo za Okolje in Prostor; natasa.bratina@gov.si
STEBER 2 – POVEZOVANJE REGIJE
Razdrobljenost jadransko-jonske regije je povzročila infrastrukturno neskladje, zlasti med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU. Potrebne so boljše transportne in energetske povezave, ki so ključne za gospodarski in socialni razvoj regije.
Steber „povezovanje regije“ bo izboljšal prometno in energetsko povezljivost:
- s krepitvijo varnosti in zaščite na morju ter razvojem sistema pristanišč,
- z ustvarjanjem zanesljivih transportnih omrežij in intermodalnih povezav z zaledjem,
- z vzpostavitvijo dobrega medsebojno povezanega in dobro delujočega notranjega trga z energijo.
Za doseg teh ciljev se steber osredotoča na tri teme:
- pomorski promet,
- intermodalne povezave z zaledjem,
- energetska omrežja.
Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 2:
- Katarina Goli, Ministrstvo za intrastrukturo; katarina.goli@gov.si; tel.: +386 1 478 87 68
- Franc Žepič, Ministrstvo za intrastrukturo; franc.zepic@gov.si; tel.: +386 1 478 85 24
- Marko Cerar, Ministrstvo za intrastrukturo; marko.cerar@gov.si; tel.: +386 1 478 74 94
- Valentina Lavrenčič, Ministrstvo za okolje in prostor; valentina.lavrencic@gov.si; tel.: +386 1 478 7019
STEBER 3 – KVALITETA OKOLJA
Kakovost okolja je nujna za zagotavljanje gospodarske in socialne blaginje prebivalcev regije. Ta steber bo obravnaval kakovost okolja prek sodelovanja na regionalni ravni. Strmel bo, da bo:
- zagotovil dobro okoljsko in ekološko stanje morskega in obalnega prostora,
- pomagal zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemskih storitev v EU.
Za dosego teh ciljev se steber osredotoča na tri teme:
- morsko okolje,
- onesnaženost morja,
- čeznacionalne kopenske habitate in biotsko raznovrstnost.
Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 3:
- G. Mitja Bricelj, Ministrstvo za okolje in prostor; mitja.bricelj@gov.si
- Ga. Barbara Breznik, Ministrstvo za okolje in prostor; barbara.breznik@gov.si
- Ga. Lucija Jereb, Ministrstvo za obrambo; lucija.jereb@urszr.si
- G. Jaka Bizjak, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije; jaka.bizjak@zvkds.si
STEBER 4 – TRAJNOSTNI TURIZEM
Razvoj potenciala regije v smislu trajnostnega turizma je mogoče pospešiti z inovativnimi in kakovostnimi turističnimi proizvodi in storitvami. Pomembno je tudi odgovorno turistično vedenje vseh akterjev v sektorju.
Glavni cilji tega stebra so:
- popestritev makroregijskih turističnih proizvodov in storitev ter odpravljanje težav sezonskega turizma,
- izboljšanje kakovosti in inovativni pristopi.
Za dosego teh ciljev se bo steber osredotočil na dve temi:
- pestrejša turistična ponudba,
- trajnostno in odgovorno upravljanje s turizmom.
Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 4:
- Ga. Karmen Špenga, Ministrsvo za ekonomski razvoj in tehnologijo, Trubarjeva 11, 2000 Maribor; karmen.spenga@gov.si; tel.: +386 1 400 31 43
- Irena Milinkovič, Ministrsvo za ekonomski razvoj in tehnologijo, Trubarjeva 11, 2000 Maribor; irena.milinkovic@gov.si; tel.: +386 1 400 31 18
- Ga. Irena marš, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, irena.mars@gov.si
- Ga. Tanja Černe, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, tanja.cerne@gov.si
- G. Janez Topolšek, Ministrsvo za ekonomski razvoj in tehnologijo, Trubarjeva 11, 2000 Maribor; janez.topolsek@gov.si; tel.: +386 1 400 345
V SREDIŠČU
Novinarska konferenca Strategija EUSAIR ključna za nadaljnji
razvoj okoljskih projektov v jadransko-jonski regiji
Teden sredozemske obale in makro regionalnih strategij 2020 v
znamenju slovenskega predsedovanja Strategiji EU za jadransko-
jonsko regijo (EUSAIR)
TEXT
Dogodki 2023
V torek, 28. marca. 2023 je potekalo 18. zasedanje tematske usmerjevalne skupine na področju okoljske kakovosti znotraj Evropske strategije za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Na sestanku smo predstavili izvajanje prednostnih projektov stebra III – Kakovost okolja EU, strategije za Jadransko- jonsko regijo (EUSAIR), ki bo hkrati predstavljal prispevek stebra na 8. Forumu EUSAIR, ki bo potekal v Sarajevu od 24. do 25. maja 2023 – več:
https://www.adriatic-ionian.eu/2022/10/13/eusair-presidency-of-bosnia-and-herzegovina-programme/
Naslov prispevka na forumu bo: »Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam in zmanjševanje tveganj za naravne nesreče s pristopi Celovitim upravljanjem voda oz. porečij, Integriranim upravljanjem morja in kopnega ter Pomorskega prostorskega načrtovanja«. Predstavljen je bil napredek prvega konkretnega primera umeščanja paradnih projektov v EU sredstva (Embedding) v kateremkoli stebru v zgodovini strategije, z naslovom: »Načrt ravnanj za preprečevanje in ravnanje ob onesnaženjih zaradi nesreč na morju v Severnem Jadranu – NAMIRS« več: https://www.adriatic-ionian.eu/2022/03/31/namirs-has-been-officially-launched/ in https://www.cei.int/PMO/namirs
Ta uresničuje enega od paradnih projektov EUSAIR v praksi. Več o ostalih treh paradnih projektih si lahko preberete na povezavi: https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/3-environmental-quality
Cilj projekta je zmanjšanje ogroženosti okolja zaradi naraščajočega ladijskega prometa in ukrepanje v primeru nesreč v Severnem Jadranu. V sodelovanju z Regionalnim centrom za ukrepanje ob izrednih dogodkih v primeru onesnaženja morja za Sredozemsko morje – Združenih Narodov, s sedežem na Malti, in s Centrom za Srednjeevropske pobude iz Trsta, načrtujemo razširitev načrta na celotni Jadran vključno z Bosno in Hercegovino, Črno goro in Albanijo. Za ohranjanje zdravja kopenskega ekosistema so pripravljavci projekta z Univerze v Beogradu predstavili dokončanje paradnega projekta Varovanje in povečanje naravnih habitatov in ekosistemov na kopnem – PET HAB ECO – več o projektu: https://www.adriatic-ionian.eu/wp-content/uploads/2020/10/13_PET-HAB-ECO.pdf
V prihodnje pričakujemo uresničevanje tudi tega paradnega projekta z različnimi projekti v vseh državah EUSAIR. Rezultat naše aktivnosti je namreč predlog prijavnice za bodoče projekte Interreg, ki ga lahko kdorkoli uresničuje na katerekoli območju. Za pridobitev prijavnice, se lahko obrnete na: eusair@izola.si
Aktivnosti projekta upoštevajo ekološke koridorje za velike zveri (medvedi, risi, volkovi) pri načrtovanju razvoja v Dinaridih ter pomembnost ohranjanja ekoloških povezav z Alpami in Krpati. Veliko pozornost, je na zasedanju s strani članov, ki prijahajo iz posameznih ministrstev pristojnih za okolje, pritegnila predstavitev podlag za Akcijski načrt za vzpostavitev čezmejnih zavarovanih območij v Jadranskem in Ionskem morju. V nadaljevanju je koordinator stebra dr. Mitja Bricelj podal informacije o pripravah na organizacijo 23. zasedanja Barcelonske konvencije v Sloveniji, ki bo potekala v Izoli oz. Slovenski Istri od 4. do 8. decembra 2023, vključno z organizacijo posebnega dogodka ob boku omenjenega zasedanja »Sinergije: Barcelonska konvencija-EUSAIR«, katere namen je predstavitev sodobnih pristopov za načrtovanje in trajnostno upravljanje z obalnimi in morskimi viri Jadrana.
V sredo, 19. aprila 2023 je v Sarajevu potekala delavnica z naslovom »A systemic approach to support the transition of Bosnia and Herzegovina to the circular economy (CE)«.
Vsaka od držav v Jadransko-jonski regiji je bodisi že razvila, bodisi je v procesu razvoja ali sprejemanja načrta za krožno gospodarstvo. Države, ki niso članice EU z gospodarstvom v prehodu, še posebej tiste z neustreznim ravnanjem z odpadki, imajo veliko priložnosti in potenciala, da tej temi posvetijo posebno pozornost. Strokovnjaki iz Evropske unije kot tudi iz regije so izmenjali svoje znanje in izkušnje v povezavi s krožnim gospodarstvom ter poudarili njegovo pomembnost in potencialne koristi le- tega za Bosno in Hercegovino.
V Bosni in Hercegovini se soočajo predvsem z dvema pomembnima težavama – pomanjkanjem znanja in nizko stopnjo sprejetja koncepta krožnega gospodarstva. Zato je ključnega pomena razvijanje kapacitet, ozaveščanje in izobraževanje, ki morajo postati pomemben del prizadevanj za prehod v krožno gospodarstvo.
Delavnica je predstavljala pomemben korak v tem procesu, saj je omogočila izmenjavo znanja, čezmejno sodelovanje in večstranske razprave, ki so pripomogle k dvigu ozaveščenosti in sprejemanju krožnega gospodarstva ter krepitev sodelovanja na sistemski ravni. Zaključki delavnice so bili, da so za vzpostavitev trdnih temeljev za sistemsko spremembo in učinkovito uporabo javnih virov ključna medsektorska sodelovanja, pregledni sistemi ter regionalna partnerstva. Dodatno, čezmejna in regionalna partnerstva lahko Bosni in Hercegovini omogočijo večjo podporo tako pri financiranju kot pri razvoju kapacitet.
Med 19. in 21. junijem je Izola gostila zasedanje biroja držav pogodbenic Barcelonske konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja. Za Slovenijo je bilo tokratno zasedanje zelo pomembna priprava na december, ko bo gostila 23. redno zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (COP23). Takrat bo od Turčije tudi prevzela dveletno predsedovanje konvenciji v obdobju 2024-2025. Člani biroja so obravnavali gradiva za COP23 s poudarkom na vplivu podnebnih sprememb na Sredozemsko morje ter izboljšanje stanja biološke raznovrstnosti.
Prvi iz leve: Ilias Mavroeidis (vodja programa), Iztok Škerlič (Direktor JZP), Mitja Bricelj (podpredsednik biroja konvencije za obdobje 2022-2023), Tatjana Hema (koordinatorka MAP), Uroš Brežan (minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije), Dr. Mehmet Emin Birpinar (namestnik ministra za okolje, urbanizacijo in podnebne spremembe Republike Turčije in predsednik biroja) in delegacija.
Z več sto udeleženci in številnimi spremljevalnimi dogodki bo decembrsko zasedanje ena večjih zunanjepolitičnih priložnosti za Slovenijo kot novoizbrano nestalno članico Varnostnega sveta Organizacija združenih narodov (OZN). Na to je v pozdravnem nagovoru opozoril minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan: »Slovenska diplomacija je že v fazi kandidature močno poudarjala okoljske teme. Lahko računate na Slovenijo kot zanesljivo partnerico za globalno mizo. Posebej se bomo posvetili čezmejnemu vodnemu sodelovanju, kakovosti morskega okolja in vplivu podnebnih sprememb.«
Dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za naravne vire in prostor, ki je bil zadnji dve leti podpredsednik biroja konvencije, je poudaril, da bosta decembra dva posebna dogodka, namenjena vključevanju mladih v načrtovanje in izvajanje ukrepov za trajnostni razvoj vključno s prenovo izobraževalnih programov »ter izvajanju trajnostne modre ekonomije EU s prostorskim pomorskim načrtovanjem tako imenovanih modrih koridorjev.«
Barcelonska konvencija je edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega, morskega in obalnega okolja. Decembrsko zasedanje bo potekalo na visoki ravni z udeležbo ministrov pogodbenic pod geslom »od odločitev k dejanjem«. Pogodbenice (v angleščini contracting parties, od koder tudi izvira kratica COP) Barcelonske konvencije so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.
Direktor JZP Izola Iztok Škerlič je opozoril, da »Slovenija s tem zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-jonsko makro regijo (EUSAIR), katere letni forum je ob slovenskem predsedovanju leta 2022 gostila prav Izola, in vsebinami Barcelonske konvencije.« Slovenija je v okviru EUSAIR med drugim oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu, posebej pa se je izkazala še pri tematikah modrih in zelenih koridorjev ter pomorskega prostorskega načrta.
Na decembrskem zasedanju konvencije pričakujejo več sto udeležencev, udeležila se ga bo tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar.
Med 18. in 22. septembrom bo v Izoli potekal že tradicionalni 8. Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij.
Tradicionalno se dogodek osredotoča na ozaveščanje o morju in obali, njunih naravnih virih in gospodarskem potencialu ter seznanitvi s tveganji, ki sta jima izpostavljena zaradi naravnih pojavov in človeških dejanj.
Dogodek združuje politike, strokovnjake, civilno družbo in zainteresirano javnost na vseh ravneh – lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni. Letošnji dogodek bo krepil sinergijo med vsemi makroregionalnimi strategijami EU, s ciljem poglobiti sodelovanje in izpostaviti pomembnost enotnosti pri iskanju skupnih rešitev ter gradnji skupne prihodnosti.
Registracije so na voljo na sledeči povezavi: PRIJAVA
Za več informacij kliknite TUKAJ
»Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost«
V Izoli so ob prisotnosti nekdanjega ministra za naravne vire in prostor g. Uroša Brežana odprli Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki je letos potekal pod geslom “Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost”. Dogodek predstavlja primer dobre prakse in je postal evropska stalnica. V zadnjem poročilu o izvajanju makroregionalnih strategij ga je posebej izpostavila tudi Evropska komisija. Izolska občina ga organizira s podporo JZP Izola v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvom za naravne vire in prostor, Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj, Evropsko komisijo in drugimi partnerji.
Goste je uvodoma pozdravil župan Občine Izole Milan Bogatič, ki je poudaril dobro vpetost Izole tudi v mednarodno okolje in pridobivanje informacij za boljše črpanje EU sredstev tudi na lokalni ravni, kar se je nazadnje zgodilo z zagotovitvijo EU sredstev za prvo fazo obnove Podestatove palače. V prihodnosti, pa tudi za priobalni pas Izola – Koper, ki predstavlja začetek zelenega koridorja od Soče do Krete ter dobro prakso uresničevanja protokolov Barcelonske konvencije v praksi.
Nekdanji minister, g. Uroš Brežan je kot slavnostni govorec izpostavil pomen ohranjanja zdravega morja v luči vzpostavljanja varne prihodnosti. Pritiski na obalo in morsko okolje namreč naraščajo, kar ogroža zdravje okolja in ljudi. »Potrebno je preseči sektorsko upravljanje voda in preiti v celovito upravljanje od izvira do morja«. Pričakujemo, da bodo tudi ostale države sledile umikanju sive infrastrukture iz obale in spreobrnitev te sive infrastrukture v zeleno ter vračanje prostora ljudem in naravi,« je povedal minister in zaključil, da je širitev mreže zavarovanih območij na Jadranu nujen ukrep za ohranitev ekološke in prehranske varnosti, še posebej Slovenije, kar pa lahko dosežemo s proaktivnim sodelovanjem med ljudmi, ustanovami in državami. In takšno vrsto sodelovanje omogoča tudi vsakoletni Teden sredozemske obale. Minister je na otvoritvi razkril celostno grafično podobo zasedanja pogodbenih partneric Barcelonske konvencije, ki bo od 4 do 8. decembra v Bernardinu. »S to podobo želimo poudariti zavezanost k ohranjanju narave, voda, morij, gozdov. Prepletajo se elementi ribe, trave pozejdonke, ter zelenih in modrih koridorjev. In to je tudi eden od načinov s katerim želi Slovenija poudarjati pomembnost ohranjanja morskih ekosistemov.«
Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij postaja vse bolj prepoznaven kot eden osrednjih dogodkov, na katerih se srečujejo in izmenjujejo izkušnje vse štiri evropske makroregionalne strategije, je dejal državni sekretar mag. Marko Koprivc iz Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Slednji je prvič podelil priznanje za najboljše novinarsko poročanje o delovanju EUSAIR, ki ga je prejel Miho Dobrašin, novinar hrvaške HINE za prvo in tretje mesto in g. Dino Subašić, novinar slovenske RTV za osvojeno drugo mesto. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da je bila Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj zopet zaupana vodilna vloga v podporni točki strategije, EUSAIR Facility Point. Posebej sem vesel, da lahko potrdim obljubo, ki sem jo dal lani, da se bo uspešno partnerstvo našega ministrstva in Izole, nadaljevalo še najmanj nadaljna štiri leta v novem projektu podporne točke!
»Tematika letošnjega dogodka Močnejše sodelovanje za boljšo prihodnost je v luči aktualnih odnosov v mednarodni skupnosti izrednega pomena. Evropski državljani namreč vedno bolj čutijo, kako pomembne
so makroregionalne strategije v času kriz«, je dejal Dr. Sławomir Tokarski, direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije. Evropska komisija se vedno z veseljem odzove povabilom v uspešna lokalna okolja, kot je Izola.
Mag. Anžej Frangeš, vršilec dolžnosti generalnega direktorja za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, je poudaril, da mora Slovenija tudi v prihodnje izkoristiti dejstvo, da je edina država, ki sodeluje s celotnim ozemljem v treh makroregionalnih strategijah EU. Dejal je, da bo 24. in 25. oktobra na Brdu pri Kranju organiziran 12. Letni forum Strategije EU za podonavsko regijo, ki bo predstavljal zaključek slovenskega predsedovanja tej regiji. V letu 2024 pa bo Slovenija predsedovala Strategiji EU za alpsko regijo. Opozoril je na pomen slovenskega sekretariata EUSAIR, Facility Point, ki omogoča krepitev sodelovanja z ostalimi državami v regiji EUSAIR ter tudi evropskimi institucijami.
Teden vse do petka ponuja pester program 16 dogodkov, ki obsegajo teme o morju, krožnemu gospodarstvu ter sodelovanju med štirimi makro regijami: Alpsko, Baltsko, Jadransko-Ionsko in Podonavsko. Slovenija, kot edina država v celoti, sodeluje v kar 3 od 4 strategij, zato je tudi pravi kraj za srečevanje vseh deležnikov.. Dogodki bodo potekali večinoma v Manziolijevi palači, nekaj jih bo tudi na Kristanovem trgu. Ob koncu se lahko pohvalimo, da se bo v Izoli v tem tednu zvrstilo več kot 300 udeležencev iz 20 evropskih držav. Samo na otvoritev je bilo prijavljenih več kot 100 udeležencev in je organizacijski odbor bil primoran zapreti možnost registracije v začetku septembra. V času od otvoritve 19.9. do 7. 10. 2023, bo v Manziolijevi palači potekala edinstvena razstava privlačnih fotografij morskih organizmov slovenskega morja. Razstava bo po zaključku Tedna sredozemske obale v okviru projekta Modra šola gostovala po šolah Slovenske Istre, z namenom promocije pestrosti ter vedenja o našem morju.
Prvi iz leve: Dr. Sławomir Tokarski (direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije), Milan Bogatič (Župan občine Izola), Uroš Brežan (nekdanji minister za naravne vire in prostor), Fabio Scoccimarro (deželni odbornik za varstvo okolja, energetiko in trajnostni razvoj, dežela Furlanija – Julijska krajina), mag. Marko Koprivc (državni sekretar za kohezijsko politiko, Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj) in Iztok Škerlič (Direktor JZP).
21. in 22.9.2023 je v sklopu dogodka potekal sestanek usmerjevalne skupine za kakovost okolja. Tam so med drugim premierno predstavili predlog za vzpostavitev zelenih koridorjev in povezavo morskih zavarovanih območij v Jadranskem in Jonskem morju. Če želite izvedeti več, so prezentacije, ki so bile predstavljene na sestanku, dostopne TUKAJ.
Slovenija bo od 5. do 8. decembra 2023 v Portorožu gostila 23. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije (COP23) o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja. Na zasedanju bo prevzela predsedovanje konvenciji za obdobje 2024-2025.
Srečanje bo potekalo pod sloganom Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem.
Konferenca za Sredozemlje bo potekala v Hotelu Bernardin, Portorož. Vljudno vabljeni, da se prijavite na spremljajoče dogodke, ki so podrobneje opisani TUKAJ.
Registrirate se lahko na naslednji povezavi: https://indico.un.org/event/1008209/
Opozorilo: Registracija je za udeležbo nujna zaradi varnostnih režimov UN. Registrirate se pod: Side Events : For organizers and side events visitors.
Več o konferenci si lahko preberete na uradni spletni strani: https://cop23-slovenia.com/sl/
Dogodki 2022
Na konferenci za novinarje sta dr. Mitja Bricelj z Ministrstva RS za okolje in prostor ter mag. Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za podjetništvo Občine Izola predstavila prizadevanja znotraj strategije EU za jadransko-jonsko regijo EUSAIR na področju preprečevanja in obvladovanja posledic nesreč oziroma potencialnega onesnaženja v Jadranskem morju glede na stalno rast ladijskega prometa. Pri tem sta veliko pozornosti namenila meddržavnemu načrtu za odziv v sili v primeru nesreč na morju ASOSCoP (enemu izmed 4 paradnih makroregionalnih projektov stebra za kakovost okolja znotraj EUSAIR) in izpostavila njegovo skladnost z nedavno odobrenim projektom NAMIRS – Severnojadranskim pomorskim sistemom za odzivanje na incidente. Kot je pojasnila Anna Marconato iz organizacije Central European Initiative – izvršnega sekretariata v Trstu, ki je koordinator projekta, se bo NAMIRS uradno začel marca. Projekt, ki ga močno podpirajo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Mestna občina Izola in EUSAIR podporna točka Izola, je prejel evropska sredstva od GD ECHO prek mehanizma Unije za civilno zaščito.
Dr. Mitja Bricelj, koordinator tematske usmerjevalne skupine na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, je uvodoma predstavil aktivnosti skupine oziroma prioritete, ki so botrovale oblikovanju štirih paradnih projektov. Le-ti segajo na področje trajnostne rasti s pomočjo implementacije različnih protokolov, zaščite in spremljanja zaščitenih morskih vrst ter ekosistemov in oblikovanja načrta za učinkovit odziv na področju preprečevanja ter obvladovanja posledic nesreč oziroma potencialnega onesnaženja. Morja znotraj jadransko-jonske regije, zlasti Jadransko morje, imajo namreč ogromno ekološko vrednost, ogrožajo pa jih številni dejavniki, kot so onesnaženje, pretiran izlov in ladijski prevozi nevarnih snovi. Dr. Bricelj je ob tem ocenil, da je sodelovanje med vsemi devetimi državami EUSAIR izjemno dobro in prinaša konkretne rezultate. Projekt NAMIRS, ki ga sofinancira EU, predstavlja vrhunec teh prizadevanj za skupne cilje, povezane z varstvom okolja v regiji. Ugledni geograf je poudaril, da projekt kaže dobro prakso sodelovanja, ki se lahko razširi s severnega Jadrana tudi na druga območja jadransko-jonske makroregije.
V nadaljevanju se je mag. Iztok Škerlič, direktor JZP Izola – podporne točke za izvajanje ciljev na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, podrobneje posvetil vlogi podporne točke in njenim aktivnostim. Izpostavil je, da so v skoraj petih letih delovanja organizirali 170 sestankov in dogodkov ter 10 finančnih dialogov z razpisovalci evropskih sredstev z namenom usmeritve teh sredstev v uresničevanje vsebin. Na tej osnovi so oblikovali 11 večjih makroregionalnih projektov. Mag. Škerlič se je še posebej osredotočil na paradni projekt ASOSCoP – leta 2019 oblikovani regionalni akcijski načrt v primeru izlitja nafte ali podobnih nesreč. Gre za kompleksen načrt, ki predvideva usklajeno delovanje držav članic EUSAIR in je sestavljen iz različnih analiz, simulacij ukrepanj, izobraževanj deležnikov in nakupa opreme. Tako kot dr. Bricelj je tudi mag. Škerlič izrazil zadovoljstvo ob iz Bruslja neposrednem sofinanciranju projekta NAMIRS, ki uresničuje paradni projekt na področju severnega Jadrana. To predstavlja krono dolgoletnega trdega dela tako JZP Izola, Občine Izola kot vseh partnerjev podporne točke za izvajanje ciljev na področju okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR, ki se sofinancira iz programa Interreg ADRION.
Anna Marconato je poudarila, da NAMIRS dobro predstavlja politično poslanstvo in prioritete organizacije Central European Initiative (CEI), med katerimi ostaja varstvo okolja na prvem mestu trajnostne rasti v 17 državah članicah CEI. Marconatojeva je pozdravila NAMIRS kot prvi korak k še bolj usklajenemu sodelovanju s strukturami EUSAIR, zlasti pa s stebrom okoljske kakovosti, ter se veseli nadaljnjih sinergij in skupnih dejavnosti.
Ob koncu je Anna Marconato vse udeležence povabila na »NAMIRS Kick Off« konferenco, ki bo organizirana v Trstu konec marca, ko se bo NAMIRS začel izvajati. Trajal bo do februarja 2024. Njegovi primarni cilji so preprečevanje in zaščita pred učinki pomorskih nesreč v severnem Jadranskem morju. Med pričakovanimi rezultati je Anna Marconato poudarila boljšo pripravljenost in bolj usklajen odziv na meddržavni ravni z integracijo znanja, orodij in virov, ki so na voljo, s končnim ciljem posodobitve Subregionalnega načrta ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih za Jadransko morje. Upravičenci do sredstev 950.000 evrov vrednega projekta so Italijansko generalno poveljstvo pristaniških oblasti – obalna straža, Ministrstvo za morje, promet in infrastrukturo Republike Hrvaške, Uprava RS za zaščito in reševanje, Jadranski izobraževalni in raziskovalni center za pripravljenost in odziv na nenamerno onesnaženje morja s Hrvaške, Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža ter Nacionalni inštitut za oceanografijo in uporabno geofiziko iz Italije.
V Tirani o ključnih izzivih Jadransko-jonske regije
7. letni forum držav članic Jadransko-jonske strategije (EUSAIR) kot osrednji regijski dogodek na področju okoljevarstva, trajnostnega turizma, digitalizacije in transporta – Velik poudarek na aktivni vključenosti mladih – V treh dneh skoraj 100 strokovnih predavanj, posvetov, okroglih miz in drugih dogodkov
S slavnostnima nagovoroma Megi Fino, namestnice zunanjega ministra Albanije, Elise Ferreira, evropske komisarke za kohezijo in reforme, in z govori drugih visokih predstavnikov držav članic ter Evropske komisije se je v Tirani začel 7. EUSAIR forum. Gre za osrednji regijski dogodek (lani je potekal v Izoli), ki je bil sicer zasnovan kot dogodek za izmenjavo dobrih praks držav članic v okviru številnih projektov vseh štirih ključnih stebrov te evropske strategije (modra rast, povezovanje, kakovost okolja in trajnostni turizem), a je te okvire že zdavnaj prerasel. Forum tako danes združuje pristojne za zunanje zadeve in evropska sredstva, uradne osebe Evropske komisije, ugledne strokovnjake s številnih področij, poslovneže in mlade, ki sodelujejo pri razpravi o prihodnosti strategije in njeni vlogi pri reševanju ključnih vprašanj v regiji.
V skladu z dejstvom, da je leto 2022 v Evropski uniji leto mladih in je Tirana letošnja prestolnica mladih, bo velik poudarek na dogodkih foruma namenjen mladim in njihovi vključenosti v Jadransko-jonski regiji. Druge teme, o katerih bodo razpravljali udeleženci, pa so v veliki meri povezane z evropsko integracijo in zeleno agendo, turizmom in kulturo ter s povezovanjem bodisi prek digitalizacije bodisi s prometom in z infrastrukturo.
Dva izmed ključnih poudarkov 3-dnevnega pestrega dogajanja bosta sklop predavanj stebra za okoljsko kakovost znotraj strategije EUSAIR, ki je organiziran s pomočjo podporne točke aktivnostim EUSAIR v Izoli in sofinanciran s pomočjo programa Interreg Adrion ter Evropske komisije. Znotraj tega sklopa, ki se bo podrobneje posvetil biotski raznovrstnosti, zaščitenim morskim območjem in ključnim sklepom zasedanja Barcelonske konvencije, bodo nastopili dr. Mitja Bricelj in dr. Senad Oprašić (koordinatorja stebra okoljske kakovosti) ter ugledni predavatelji iz Slovenije (dr. Andrej Sovinc, dr. Mitja Grbec), Grčije (dr. Vassiliki Vassilopoulou in Stavros Antoniadis), Hrvaške (mag. Davor Percan) in Črne gore (dr. Mirko Đurović). Gre za težko pričakovani sklop predavanj, poglobljenih analiz in konkretnih rezultatov paradnih projektov na področju kakovosti okolja, ki so prejeli priznanja Evropske komisije in imajo velik potencial za implementacijo tudi v drugih državah članicah.
Drugi poudarek pa se navezuje na e-izobraževanja o zeleni infrastrukturi, ki sta del kanala Learning Channel znotraj platforme EUSAIR Stakeholders Platform (ESP). Razvili so jih strokovnjaki italijanske Regije Marche v sodelovanju z Občino Izola in podjetjem ZeroGravità na podlagi Priročnika o načrtovanju zelene infrastrukture, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Moduli usposabljanja se osredotočajo na ključne koncepte zelene infrastrukture in njihovo vlogo v sodobnem prostorskem načrtovanju ter so namenjeni predvsem organom in institucijam odločanja, tako na nacionalni kot lokalni ravni, ki so odgovorne za prostorsko načrtovanje. Prosto dostopna e-izobraževanja bodo tako odlično orodje za vse, ki si želijo razširiti znanja o zeleni infrastrukturi in njenem vplivu na vsakdanje življenje.
Vzpostavitev zavarovanih območij prispeva k evropski vodni in energetski varnosti
Tiskovna konferenca, ki so se je udeležili mediji iz držav članic EUSAIR, je izpostavila najpomembnejše rezultate nedavno organiziranega 7. foruma EUSAIR v Tirani, ki ga je kronala splošno sprejeta »Tiranska deklaracija«. Po besedah mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Občine Izola, ki deluje kot podporna točka za izvajanje ciljev kakovosti okolja v okviru strategije EUSAIR (sofinancirana v okviru programa Interreg Adrion in s strani Evropske komisije), so se predstavniki vlad regije EUSAIR strinjali o vseh ključnih temah v deklaraciji. Te teme so krepitev regionalnega sodelovanja in mednarodnega miru, opolnomočenje mladih pri odločanju glede okoljevarstvenih tematik, prepoznavanje podnebnih sprememb in degradacije okolja kot eksistencialne grožnje Evropi in svetu, nadaljnje izvajanje paradnih projektov in podpora obstoječim, kot je projekt NAMIRS – prvi paradni projekt EUSAIR, ki mu je uspelo zbrati sredstva na mednarodnem razpisu s pomočjo stebra TSG3 EUSAIR.
V nadaljevanju je dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor RS – Direktorata za vode in investicije (koordinator tematske usmerjevalne skupine za kakovost okolja v okviru strategije EUSAIR) predstavil glavne okoljske izzive in rešitve za EU, kot so zavarovana morska območja (Jadransko-jonska regija ima najnižji delež zaščitenih morij med vsemi regionalnimi morji v Sredozemlju) ter zeleni/modri koridorji v povezavi z izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja. V zvezi s tem je dr. Bricelj poudaril priznanje Modre rasti, Zelene agende za Zahodni Balkan in Evropskega zelenega dogovora kot inovativnih instrumentov za sodobna, podnebno nevtralna, z viri učinkovita in konkurenčna gospodarstva ter tudi za energetsko varnost Evrope. Ob tem je poudaril pomen dogodka stebra okoljske kakovosti EUSAIR v okviru Foruma, kjer so sodelovali ugledni predavatelji iz Slovenije (dr. Andrej Sovinc, dr. Mitja Grbec), Grčije (dr. Vassiliki Vassilopoulou in Stavros Antoniadis), Hrvaške (mag. Davor Percan) in Črne gore (dr. Mirko Đurović). Slednji so podali poglobljene analize in konkretne rezultate paradnih projektov na področju kakovosti okolja. S strani Evropske komisije že na konferenci prijeli prejeli priznanje za velik doprinos pri izvajanju politik Kakovosti okolja EUSAIR in čezmejnem sodelovanju.
V zadnjem delu tiskovne konference je dr. Senad Oprašić, vodja Oddelka za varstvo okolja pri Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH (tudi koordinator tematske usmerjevalne skupine za kakovost okolja v okviru strategije EUSAIR), izpostavil prednostne naloge Bosne in Hercegovine pri prevzemu predsedovanja EUSAIR za obdobje 2022/2023. Nanašajo se na ravnanje z okoljem in strategijo okolja brez odpadkov, sprejemanje podnebnih sprememb, vključevanje mladih, trajnostni turizem ipd. ter na prihodnje horizontalne in individualne aktivnosti oziroma dogodke.
ZDRAVO MORJE ZA VARNEJŠO PRIHODNOST
V Izoli so odprli Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki letos poteka pod geslom “Zdravo morje za varnejšo prihodnost”. Dogodek, ki je postal že evropska stalnica, se tako po dveh letih epidemičnih omejitev vrača v »domačo« Izolo. Izolska občina ga organizira s podporo JZP Izola in v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Evropsko komisijo in Regionalno razvojnim centrom Koper ter drugimi partnerji.
Goste je pozdravil župan Občine Izola Danilo Markočič, ki je poudaril dobre izkušnje Izole z zagotavljanjem novih zelenih in modrih delovnih mest ter skupnih projektov za še boljše sodelovanje v regiji.
Državni sekretar mag. Matej Skočir je izpostavil, da Občina Izola z JZP Izola postaja pomemben partner Vlade RS, predvsem Ministrstva za okolje in prostor, saj v strateškem projektu podporne točke jadransko jonske strategije – EUSAIR Facility Point uresničuje oz. podaja tudi slovenski glas pri uresničevanju trajnostnih okoljskih vsebin v makroregiji na področju integriranega upravljanja z morjem in kopnim ter iskanju razvojnih modelov krepitve zelene infrastrukture ter odpiranje novih, zelenih delovnih mest.
Da je regija je tako močna, kot je močna povezanost v njej, je dejal državni sekretar mag. Marko Koprivc iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Makroregije predstavljajo edinstveno platformo sodelovanja, ne le državnih institucij, temveč tudi akademske sfere, lokalne skupnosti in nevladnega sektorja. To je hkrati tudi največja dodana vrednost Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki združuje vse omenjene deležnike na enem mestu, in sicer v Občini Izola.
»Povezovanje v okviru makroregij je ključno in celo nujno za učinkovito naslavljanje sodobnih izzivov. Pri tem še posebno velja izpostaviti izjemno vključujočo naravo makroregionalnih strategij, ki presega članstvo v Evropski uniji«, je prepričan Poslanec Evropskega parlamenta dr. Milan Brglez.
»Tematika letošnjega dogodka Zdravo morje za varnejšo prihodnost je v luči aktualnih napetih mednarodnih odnosov izrednega pomena. Evropski državljani namreč vedno bolj čutijo, kako pomembne so makroregionalne strategije v času kriz«, je dejal Dr. Sławomir Tokarski, direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije. Predstavniki Evropske komisije se redno udeležujejo tovrstnih dogodkov v uspešnih lokalnih okoljih, kot je Izola.
Veleposlanica Ksenija Škrilec, v.d. generalne direktorice direktorata za zadeve Evropske unije na Ministrstvu za zunanje zadeve je opozorila na pomen slovenskega sekretariata, Facility Point oz. Podporne točke. Slednja namreč ponuja edinstveno priložnost, da z znanjem in izkušnjami krepimo sodelovanje z ostalimi državami in ustanovami EU ter ustrezno zagovarjamo tudi interese ostalih deležnikov.
Tekom celega tedna je na voljo pester program vsebin o morju in njegovem zaledju, o naravnem in gospodarskem potencialu obale, a tudi tveganjih, s katerimi se morje in zaledje soočata zaradi naravnih pojavov in človekovih dejavnosti. Slednje niso nujno okolju škodljive, saj se z ustreznimi rešitvami lahko krepi narava in tudi gospodarstvo. Dogodki bodo potekali večinoma v Manziolijevi palači, medtem ko se bosta petkovi delavnici »Zeleni prehod in makro-regije« in »Inovacije za trajnostno modro gospodarstvo« odvili v Centru InnoRenew.
Dogodki 2021
Evropska makroregionalna strategija EUSAIR temelji na štirih tematskih stebrih, Slovenija, v njenem imenu Ministrstvo za zunanje zadeve, pa s ključnimi partnerji (JZP Izola in Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) do konca maja letos strategiji predseduje – Nosilna tema predsedovanja je »zeleno povezovanje«, saj Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira področje kakovosti okolja, katerega cilj je izboljšanje kakovosti življenja na obali ob skupnem morju – Majski 6. letni forum EUSAIR tokrat v hibridnem ali povsem virtualnem formatu, a vseeno z bogatimi vsebinami
Na spletni konferenci za novinarje so predstavniki strategije EUSAIR medijem devetih držav (Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija) predstavili najpomembnejše dosežke v času predsedovanja. Posebno pozornost so posvetili stebru kakovosti okolja. Dr. Mitja Bricelj, sokoordinator tega stebra, je predstavil napredek pri upoštevanju okolja v načrtovanju sodobnega razvoja v regiji, ki se kaže v varovanju morskih virov, zeleni infrastrukturi in ekosistemskih storitvah. Posebej je poudaril inovativne čezmejne projekte za upoštevanje ekokoridorjev na kopnem in morju, celovito upravljanje z obalo, prostorsko načrtovanje na morju ter preprečevanje onesnaženja zaradi nesreč na morju. Vsi navedeni projekti, je prepričan dr. Bricelj, »pomembno prispevajo k doseganju ciljev EU v okviru Zelenega dogovora in Celovite pomorske politike v jadransko-jonski regiji«. Zavzel se je za nadaljnje vključevanje mladih v pripravo in izvajanje projektov.
Mag. Ivana Stojanović z Ministrstva za ekologijo, prostor in urbanizem Črne gore je predstavila možnosti sofinanciranja projektov v okviru evropskih, mednarodnih, državnih in zasebnih finančnih sredstev. Pri tem je Stojanovićeva izpostavila evropske strukturne in investicijske sklade (t. i. ESI skladi) in instrument za predpristopno pomoč (IPA), ki omogočata pridobitev sredstev ter širok nabor orodij in možnosti tudi za države, ki niso članice EU.
Glede vsebine sofinanciranih projektov je mag. Iztok Škerlič z JZP Izola – EUSAIR Facility Point izpostavil naravnanost v okoljske teme. »Tako kot v programskem obdobju 2014 – 2020 v državah članicah in državah kandidatkah z instrumenti IPA za predpristopno sodelovanje v prihodnjem finančnem programskem obdobju 2021 – 2027 obstaja veliko možnosti za sofinanciranje projektov znotraj stebra kakovosti okolja. Večina sredstev v novem programskem obdobju je namenjena okoljskim prednostnim nalogam,“ je dejal mag. Škerlič.
Ob koncu konference za novinarje je mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije v Sloveniji in članica Upravnega odbora EUSAIR, najavila 6. letni forum, ki bo z naslovom »Na obalah skupnega morja« potekal 11. in 12. maja v Izoli. Zaradi pandemije bo potekal v hibridnem ali celo povsem virtualnem formatu, kljub temu pa pričakujejo okoli 1000 aktivnih udeležencev. Osrednja tema bodo podnebni izzivi ter trajnostno okrevanje regije po koncu pandemije. Ob številnih panelnih diskusijah bodo v projektu POPRI kot novost izpostavljene najbolj uspešne in inovativne podjetniške ideje, rezultat tekmovanja mladih iz vseh držav EUSAIR, katerega glavni organizator je Primorski tehnološki park. Ministrstvo za zunanje zadeve bo v imenu predsedujoče Slovenije predstavnikom civilne družbe, ki so znali bogate izkušnje z razvojem makroregionalnih strategij nadgraditi v prizadevanja za skupno dobro, prvič podelilo častni naziv »Ambasador makroregionalne strategije EU – Vetrnica odličnosti«.
###
O strategiji EUSAIR
EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: štiri države članice EU (Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija) in pet držav kandidatk (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija). Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.
Slovenija med 1. junijem 2020 in 31. majem 2021 predseduje strategiji EUSAIR, nosilna tema predsedovanja pa je zeleno povezovanje, saj Slovenija skupaj z BIH koordinira steber kakovosti okolja. Cilj je izboljšanje kakovosti življenja na obalah skupnega morja s konkretnimi ureditvami in uveljavitvijo režimov, ki temeljijo na upoštevanju ekosistemskih storitev obale in morja v jadransko-jonski regiji.
Danes državljani bolj kot kadarkoli prej čutijo potrebo po zdravem okolju. Pandemija covida 19 je ljudi približala naravi, jih spodbudila, da izkoristijo zelene prostore okrog sebe, tako v naravnih okolji, na podeželju ali v mestih. To je razkrilo, kako krhka je narava in kako pomembno je, da se po najboljših močeh potrudimo, da jo obvarujemo.
Zelena infrastruktura je pomemben element, ki nam lahko pomaga zavarovati naravo in zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega nudi pomembne storitve in ima izjemne koristi tako za posameznike kot družbo in naravo. V regijah, kjer številne politične meje predstavljajo tako administrativne kot fizične ovire v procesu varovanja narave in biotske raznovrstnosti, sta skupno načrtovanje in uvedba zelene infrastrukture ključnega pomena za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.
Inštituta za vode Republike Slovenije in Ministrstva za Zunanje zadeve sta za ta namen izdala Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. Publikacija jasno pojasnjuje koncept zelene infrastrukture, od koncepta in opredelitev osnovnih pojmov, do identifikacije, upravljanja in načrtovanja zelene infrastrukture s primeri dobre prakse in bo kot taka zagotovo našla svoje mesto pri izvajanju ne le v Sloveniji, temveč tudi širše, na makroregionalni ravni.
Urednik priročnika, koordinator stebra III dr. Mitja Bricelj je podal svoj pogled na zeleno infrastrukturo:
V obdobju hitrega gospodarskega razvoja so bili tokovi površinskih, podzemnih, obalnih in morskih voda velikokrat obravnavani površno. Razlog: prioriteta načrtovanja je bila namenjena hitri izgradnji »sive infrastrukture«. To je povzročilo konflikte s poslabšanjem virov pitne vode in slabšanjem ekološkega stanja ter povečano ogroženost ljudi s poplavami in sušami. Te konflikte danes stopnjujejo še podnebne spremembe.
Za preseganje tovrstnega ravnanja so odgovorni načrtovalci uvedli termin »zelena infrastruktura«, ki naj dobi v prostorskem načrtovanju enak pomen kot obravnava »sive infrastrukture«. Razlog: zmanj- šanje ranljivosti naselij in izboljšanje ekološkega stanja habitatov kot ukrep k večji vodni, prehranski in poplavni varnosti ljudi. Temu je namenjen naš Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture.
Portorož, 12. maj 2021 – Ob zaključku 6. EUSAIR Foruma so postavili prenovljene table VARUJMO MORJE. Oznake opozarjajo na pomen varovanja in ohranjanja obalnega in morskega ekosistema ter na dinamiko visokih voda. Postavljene so na šestih različnih lokacijah v Kopru, Izoli in Piranu. Prenovo tabel je omogočila Evropska unija v sodelovanju z Občino Izola, ki je tudi organizirala dvodnevni EUSAIR Forum, postavila pa jih je Direkcija RS za vode.
Na priložnostni slovesnosti je zbrane nagovoril Đenio Zadkovič, župan Občine Piran. Pozdravil je akcijo kot prispevek k večjemu zavedanju pomena varovanja morja tako med domačini kot tudi med dnevnimi obiskovalci obalnih mest in s tem k razvoju zdravega turizma.
”Postavljene oznake so rezultat sodelovanja lokalnih skupnosti, šol, civilne zaščite in države za bolj odgovorno upravljanje z obalo in morjem. Gre za proces sodelovanja, ki krepi partnerstvo med generacijami in zagotavlja varno in zdravo prihodnost novim generacijam ob skupnem morju.” je povedal pobudnik akcije dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja strategije EUSAIR. Poleg oznak »Varujmo morje« sodelovanje krepijo tudi s postavitvijo oznak z najvišjo doseženo morsko gladino. Zadnji oznaki sta bili postavljeni med Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij septembra 2020 v Kopru in Piranu.
Na Direkciji RS za vode že vrsto let izvajajo ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, na primer v Škocjanskem zatoku, ter načrtujejo nove ureditve na obali. Prioriteta je ohranjati ravnotežje med naravo, ekosistemi in kvaliteto življenja ljudi. Postavitev oznak ima velik socialni pomen, saj krepi ozaveščenost za odgovorno ravnanje uporabnikov obale. »Za učinkovite ukrepe, ki bodo koristili novim generacijam, moramo krepiti sodelovanje med načrtovalci ukrepov in lokalno skupnostjo,« je dejal direktor DRSV Roman Kramer.
Joško Knez, direktor Agencije RS za okolje, je pojasnil, da s sodobnimi napravami spremljajo vremenske in marigrafske procese, kar je ključnega pomena za varno plovbo in življenje na obali. Povedal je, da razvijajo tudi nadgradnjo sistema z občinami in Upravo za pomorstvo. Pomemben vidik tega sodelovanja je postavljanje oznak najvišjih gladin voda in morja, kar je izjemno pomembno za zmanjšanje poplavne ogroženosti v lokalnih okoljih.
6. EUSAIR Forum, ki je potekal pod sloganom Na obalah skupnega morja, je v okviru kakovosti okolja posebej obravnaval prav ohranjanje ekološke povezljivosti obale in morja.
V izolskem Art Kinu Odeon so danes predstavili zaključke 6. EUSAIR Foruma in primere njihove uporabe v praksi. Ob tej priložnosti so predstavili Priročnik za načrtovanje zelene infrastrukture, ki bo koristil predvsem državnim uradnikom na vladni in ministrski ravni, občinskim upravam in načrtovalcem razvoja v državnih službah. Poleg tega je zelo pomembno zeleno infrastrukturo umestiti v pravni sistem.
Zeleni in modri koridorji so prostorske povezave med območji zelene infrastrukture, ki ohranjajo ali izboljšujejo biotsko raznovrstnost in/ali zalogo ekosistemskih storitev. Osnovna funkcija
ZMK je migracija organizmov v različnih razvojnih stadijih. Vodilo pri načrtovanju zeleno-modrih koridorjev, zlasti modrih koridorjev, je ohranjanje vodnega kontinuuma, to je neprekinjenosti tokov organizmov, snovi in energije od rečno-jezerskega kopenskega ožilja preko obalnih območij in somornic do morja in obratno.
“Močno si želim in verjamem, da bodo vlada in ostali deležnik razumeli, da je Adrion pomembna info točka in vzvod za nadaljnje aktivnosti na tem področju in da bo tudi v novi finančni perspektivi imel priložnost sodelovati v dobrobit našega okolja in širše regije,” je na zaključnem dogodku dejal izolski župan Danilo Markočič.
Zelena infrastruktura je pomemben element, ki nam pomaga zavarovati naravo in ustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Da bi podprla cilje strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in donavsko regijo (EUSDR), je Evropska komisija financirala raziskavo v okviru programa EPPA (EU Environment Partnership Programme for Accession), v kateri so bila identificirana varstvena območja velikega pomena na Zahodnem Balkanu. Raziskava se je zaključila konec leta 2020 in naj bi pripomogla k vzpostavitvi usklajene transevropske naravne mreže (Trans-European Nature Network) ter implementaciji načrta EU za okrevanje narave v regiji.
“Priročnik povezuje in vsem sektorjem kaže, kako se da in mora upoštevati okolje pri načrtovanju razvoja, da bomo zdravi tudi v bodoče,” pojasnjuje dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja pri EUSAIR, ki je tudi pobudnik in prvi avtor priročnika.
Soavtor priročnika Marko Starman z izolske občine pa je poskrbel predvsem za pravna izhodišča, saj je umestitev zelene infrastrukture v pravni sistem izredno pomembna: “Umestitev zelene infrastrukture v pravni sistem je bil glavni izziv tega priročnika.”
Dogodek si lahko ogledate tukaj. Na dogodku so poleg že omenjenih spregovorili še izolski podžupan Aleksej Skok, nacionalna koordinatorka za EU makroregionalne strategije na zunanjem ministrstvu Andreja Jerina, in Staša Mesec, vodilni partner projekta EUSAIR Facility Point iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
Objava je povzeta po članku REGIONAL OBALA.
S 6. forumom EUSAIR je slovensko predsedstvo EUSAIR uradno zaključilo svoje naloge in pripravilo končno poročilo, ki prikazuje dosežke EUSAIR pri povezovanju ljudi in institucij za oblikovanje skupnega razumevanja sodelovanja za usklajeno, integrirano in trajnostno regijo. Obdobje od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 je bilo bogato za preboj v našo najprivlačnejšo makroregijo v Evropi.
“Ob uspešni organizaciji 6. foruma je Izola pokazala, da so občine pomembni dejavniki razvoja in država partner pri skupnem načrtovanju in izvajanju evropskih projektov in posvetovanj. Posebej ponosni smo, da smo z izolsko deklaracijo pustili sled in obnovili table Zaščitite morje. Obale skupnega morja lahko ostanejo čiste le ob sodelovanju vseh držav pri trajnostnem upravljanju.” je ob izidu poročila dejal Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvoja Projekti občine Izola.
“Šesti forum EUSAIR je leto slovenskega predsedovanja zaključil z jasnim priznanjem pomembnosti vgradnje oz. embeddinga označenih/flagship projektov. Skupaj s prepoznavanjem zelene povezljivosti kot »prečne komponente vseh stebrov, da bi prispevali k zelenemu okrevanju in zeleni prihodnosti Evrope«, je bila posebna pozornost slovenskega predsedstva namenjena mladi generaciji kot glavnim žrtvam epidemije Covid-19 in podnebne krize. Na 6. forumu EUSAIR je bila mladina hkrati prepoznana kot največje upanje novega razmišljanja in inovativnega pristopa pri reševanju sodobnih izzivov.” je dodala Andreja Jerina, Nacionalna koordinatorka makroregionalnih strategij EU, Ministrstvo za zunanje zadeve RS.
Končno poročilo je odličen dokaz, da lahko delo na makroravni in razvoj skupnih večstopenjskih rešitev za skupne izzive resnično premagata tudi najmanjša mikro vprašanja. Kljub Covid-19 so rezultati tu in na vsakem od nas je, da nadaljujemo svojo skupno pot na valu uspeha do naše vizije močnejše jadranske in jonske regije!
Ljubljana je gostila številne predstavnike slovenskih organov, ki sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter ključne predstavnike makroregionalnih strategij v Sloveniji s končnim ciljem umestitve najbolj relevantnih makroregionalnih vsebin v programske dokumente nove finančne perspektive med leti 2021 in 2027. Dogodek sicer predstavlja nadaljevanje finančnega dialoga zadnjih 4 let.
Tokratni dogodek je bil namenjen predvsem predstavitvi in razpravi o makroregionalnih vsebinah, ki so jih organi upravljanja in resorji, vključeni v programiranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, umestili v osnutke programskih dokumentov in bodo predmet finančne podpore na podlagi Partnerskega sporazuma za obdobje 2021 – 2027. Leta 2020 je sicer pod vodstvom Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) potekala medresorska razprava o naložbenih prioritetah za obdobje do 2027 kot nadaljevanje začetnih usklajevanj z Evropsko komisijo. Pregled novosti in stanja Evropske kohezijske politike v Sloveniji znotraj Partnerskega sporazuma sta v sklopu dogodka podala mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za EU makroregionalne strategije z Ministrstva za zunanje zadeve, in mag. Josip Mihalic, direktor Urada za kohezijsko politiko v SVRK.
Udeleženci so pregledali ustrezno vključenost makro regionalnih vsebin ter razvoj do sedaj usklajenih ključnih projektov po posameznih stebrih strategije EUSAIR in poiskali sinergije za financiranje v novi finančni perspektivi 2021 – 2027. Pregled procesa pogajanj od ideje do potrditve ključnih (t. i. flagship) prioritet je na primeru EUSAIR predstavila Staša Mesec iz SVRK, predstavitev dokumenta »Analiza virov financiranja prioritet ključnih projektov EUSAIR v finančni perspektivi 2021 – 2027« in pravnih podlag s strani Evropske komisije pa mag. Iztok Škerlič z EUSAIR Facility Point Izola. Ključni projekti stebra »Kakovost okolja«, za katere Občina Izola prek JZP Izola izvaja naloge koordinacije in sekretariata, so razlitje nafte, zaščita in izboljšanje naravnih kopenskih habitatov ter ekosistemov in trajnost v povezavi z morskim okoljem. Več informacij o ključnih oziroma t. i. flagship projektih, ki odražajo soglasne prioritetne usmeritve za prihodnje projekte na območju EUSAIR, je moč najti na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.
Ob zaključku dogodka so predstavniki različnih programov predstavili proces programiranja s poudarkom na vključevanju makroregionalnih ključnih projektov s področij razvoja podeželja, pomorstva in ribištva, čezmejnih in TNP programov (Adrion, Med, Alpe, Podonavje). Posebno pozornost pa so namenili tudi prenosu dobrih praks delovanja in izvedbe iz drugih makroregionalnih strategij in držav strategije EUSAIR.
V torek, 16. novembra ob 9. uri, bo Občina Izola organizirala prvi spletni mednarodni dogodek projekta BLUEAIR, ki deluje na področju modre rasti. Projekt je sofinanciran iz programa INTERREG V-B ADRION Programme 2014-2020. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku z zagotovljenim simultanim prevajanjem v slovenščino.
Pametno specializacijo v Sloveniji in priložnosti pametne specializacije bo prestavil Gorazd Jenko, vodja pametne specializacije v Sloveniji. Predstavnica Evropske Komisije Eleni Hatziyanni iz Generalnega Direktorata za Morske Zadeve in Ribišvo bo spregovorila o modri rasti, modri ekonomiji v okviru EU politik.
Projekt BLUEAIR bodo predstavili vodilni partner Znanstveni park Area iz Italije, ter projektni partnerji Tehnološki park Ljubljana, Gospodarska zbornica Hrvaške in Inovacijski in podjetniški center Tehnopolis iz Črne Gore.
Donato Lacobucci, profesor Politehnične univerze Marche iz Italije, bo predstavil trenutno prekrivanje in možne nadaljne sinergije strategij pametne specializacije in strategije za Jadransko-Jonsko regijo. Fani Sakellariadou, profesorica Raziskovalnega centra Univerze v Pireju, bo predstavila tematiko sodelovanja Jadrankso-Jonskih držav v okviru modre rasti. Matjaž Ličer iz Ministrstva za Okolje in Prostor pa bo predstavil tehnologijo za napovedovanja gladine morja.
Dogodek bo moderiral Iztok Škerlič, direktor Javnega Zavoda za Spodbujanje podjetnišva in Razvojne Projekte Občine Izola ter predstavnik projektnega partnerja projekta BLUEAIR Občine Izola.
Projekt preko razvoja makro-regionalne Strategija Pametne specializacije jadransko-jonske regije o modri rasti in preko vzpostavitve specializirane inovativne skupnosti, krepi institucionalne kapacitete področja jadransko-jonske regije in zagotavlja usklajenost lokalnih pobud s strategijo EUSAIR. Za več informacij o projektu kliknite tukaj. Povezava na dogodek je dostopna tukaj (Meeting ID: 812 7336 3238 Passcode: 984272).
Za dodatne informacije pišite na jzp@izola.si.
Strokovnjaki Zavoda Lomonosov iz Kopra, dr. Mitja Ruzzier, dr. Jana Hojnik in dr. Maja Konečnik Ruzzier, so izdelali obsežno študijo, namenjeno pripravi podlage za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za spodbujanje ekoloških inovacij in elementov krožnega gospodarstva znotraj temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije EUSAIR. Študija, katere naročnik je Javna agencija za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov (JZP) Občine Izola – projektni partner EUSAIR, vsebuje analizo primerov najboljših praks v državah članicah EUSAIR, vire sofinanciranja s strani Evropske unije ter številne predloge tako za implementacijo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v posamezne projekte kot za ozaveščanje različnih ciljnih javnosti. Po besedah mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Izola, je študija izvrstno izhodišče za nadaljnje aktivnosti na področju umeščanja obeh konceptov v vsako izmed štirih temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije znotraj strategije EUSAIR za jadransko-jonsko regijo – spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst, transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju, trajnostni razvoj obalnih in morskih con ter varstvo in razširitev naravnih habitatov ter kopenskih ekosistemov.
Ekološke inovacije so ključne v spreminjanju vzorcev vedenja, izdelkov, procesov, načinov trženja ali organizacijskih postopkov, medtem ko je krožno gospodarstvo model industrijske ekologije, ki predlaga konkretne rešitve za doseganje trajnostnega načina življenja in okolju prijaznega gospodarstva (največkrat prek konceptov »zmanjšaj, recikliraj, ponovno uporabi«). Študija je v povezavi s tem podrobno preučila pet primerov najboljših praks, dva iz Slovenije (Toring Turbine, Clera.One) ter po enega iz Grčije (Enaleia), s Hrvaške (Agena Marin) in iz Italije (Northern Light Composites). Gre za primere inovativne uporabe tehnologije oziroma tehnoloških procesov, trajnostnih materialov in ozaveščanja različnih javnosti na področju navtike in trajnostne rabe voda.
Študija, ki se je sofinancirala iz projekta Podporne točke EUSAIR v okviru programa Interreg ADRION, je ob tem analizirala 98 evropskih projektov med leti 2014 in 2020, ki se navezujejo na kakovost okolja, od tega je bilo 21 projektov, ki zajemajo spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst (vloženih 931 milijonov €), 38 projektov za trajnostni razvoj obalnega in morskega območja (vloženih 494 milijonov €), 30 projektov za varstvo in krepitev naravnih habitatov in kopenskih ekosistemov (vloženih 128 milijonov €) in 9 projektov za transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju (vloženih 27 milijonov €). Med vsemi je bilo 27 projektov (28 %) z elementi ekoloških inovacij in/ali krožnega gospodarstva, medtem ko med viri sofinanciranja s strani EU prednjačijo programi Interreg (50 projektov), Horizon (32 projektov) in Life (16 projektov).
Med predloge za spodbujanje ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v okviru stebra okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR so strokovnjaki Zavoda Lomonosov umestili aktivnejše izkoriščanje obstoječih instrumentov EU, dejavnejše vključevanje potrošnikov kot ključne kategorije za spodbujanje ekoloških inovacij in poslovnih praks krožnega gospodarstva ter vzpostavitev regionalnih raziskovalnih središč, t. i. EKO-INNOVATION-LIVING-LABs, ki bi izvajali in koordinirali izobraževalne ter raziskovalne dejavnosti na eni strani ter bili moderatorji v regionalnih mrežah deležnikov izven akademskih institucij. Njihove ključne dejavnosti pa bi bile vloga možganski trusta (t. i. think-tank), razvoj in vzdrževanje digitalnega repozitorija poslovnih praks o krožnem gospodarstvu in implementiranih ekoloških inovacijah v regiji, organizacija dogodkov in druge dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem družbe. Kot druge mogoče predloge pa so avtorji študije uvrstili še razvoj interdisciplinarnih izobraževalnih študijskih programov na podiplomskih ravneh, usmerjenih v upravljanje trajnostnega razvoja, poletne poslovne šole, vključevanje strokovnjakov kot gostujočih predavateljev v dodiplomske študijske programe, več javnih razpisov na temo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva in številne druge.
###
O strategiji EUSAIR
EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija. Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.
Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja, medtem ko Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji. Več informacij najdete na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.
Občina Izola kot projektni partner projekta Podporne točke EUSAIR, ki je sofinanciran iz program Interreg ADRION s podporo Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov (JZP) Občine Izola, je koordinirala oddajo projektnega predloga LIFE NOAH (LIFE Northern Adriatic Open Sea Habitats and Species) evropskega programa LIFE v višini 4,47 milijona €, pri čemer je celoten projekt ocenjen na 6,67 milijona €. Gre za uresničevanje strateškega projekta 3MSP (Spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst) stebra za okoljsko kakovost znotraj strategije EUSAIR, ukvarja pa se z izboljšanjem življenja velikih pliskavk, glavatih karet in vranjekov (vrsta morske ptice iz družine kormoranov) na specifičnih področjih severnega Jadranskega morja. Te tri vrste so namreč ključne za ohranjanje določenih ekosistemov, tako na kopnem kot v morju in na nebu. Obenem nudijo popoln vpogled v vrednost biotske raznovrstnosti in ohranitvenega stanja severnega Jadrana kot celote ter v vplive podnebnih sprememb. Projekt bo omogočil opredelitev ohranitvenih ukrepov z uporabo t. i. ekosistemskega pristopa za ublažitev lokalnih groženj in za krepitev odpornosti na svetovno podnebno krizo. Vodilni partner projekta je Univerza na Primorskem, medtem ko so ostali partnerji slovensko Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, italijanska Inštitut za varovanje okolja in okoljske raziskave ter Fundacija Cetacea in Inštitut Modri svet, Hrvaški prirodoslovni muzej ter hrvaško Ministrstvo za okolje.
Poznavanje priobalnega pasu Jadranskega morja je dobro, o območjih odprtega morja pa znanja ni dovolj oziroma so območja raziskana zgolj iz zraka ali posameznih, nesistematičnih opazovanj. To območje severnega Jadrana je tudi vrzel oziroma ranljivost znotraj omrežja Natura 2000 ter je hkrati območje, ki ga Konvencija o biološki raznovrstnosti priznava kot »posebno ekološko ali biološko pomembno območje« (EBSA) severnega Jadrana. Je tudi področje z največjim regionalnim ribolovom in z vse večjim pomenom za pomorski promet in energetski razvoj.
Glavni cilj projekta je zato zmanjšati tveganje za zgoraj naštete ogrožene vrste z analizo njihovega trenutnega stanja, ranljivosti ter prihodnjih groženj. Z zbiranjem novih in ustreznih podatkov z namenskimi raziskavami in analizami, vključno s senzorji za biološko beleženje in s tehnologijami sledenja, bo projekt prispeval k razumevanju okoljskih sprememb, ki ogrožajo te vrste. Poleg tega bo projekt povečal zmogljivost upravljanja območij, zagotovil priložnosti za sodelovanje državljanov v znanosti in prispeval k utemeljitvi razširitve omrežja Natura 2000 na območja na morju. Na ta način bo projekt prispeval ne le k ugodnemu stanju ohranjenosti teh vrst, temveč k dobremu okoljskemu stanju celotne regije. V regiji se bodo izvajali posebni ukrepi ob upoštevanju prisotnosti drugih trenutnih in načrtovanih pobud za ohranjanje, vključno z novo predlaganimi območji Nature 2000, območji z omejenim ribolovom in območji EBSA.
Dogodki 2020
20. januarja 2020 se je odvil že 5. Finančni dialog, ki ga je tudi tokrat organiziral JZP Izola, izvajalska struktura Občine Izola in partner projekta EUSAIR Facility point. Dogodek je namenjen komunikaciji in koordinaciji med slovenskimi organi, ki sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ključnimi predstavniki makroregionalnih strategij v Sloveniji.
Dialog se je začel s pozdravom Andreje Jerina, slovenske nacionalne koordinatorke EU makro-regionalnih strategij, sledila je predstavitev novosti in trenutno stanje programiranja Evropske kohezijske politike v Sloveniji. Predstavljena sta bila tudi procesa programiranja Programa razvoja podeželja in Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki ima tudi pomembno vlogo za sofinanciranje ohranjanja ribištva v Izoli. Glavni poudarek dialoga je bil na poskusu uskladitve makroregionalnih vsebin s slovenskimi naložbenimi prednostnimi nalogami, ki bodo finančno podprte s partnerskim sporazumom 2021-2027.
Iztok Škerlič, direktor JZP Izola je, za lažje razumevanje ciljev dogodka, v nadaljevanju predstavil projekte, katerih pripravo podpira projekt EUSAIR Facility Point. Udeleženci so poskušali določiti, katere vsebine je smiselno financirati skozi Operativni program ter katere prepustiti drugim programom. Preverjalo se je tudi možnost argumentacije identificiranih projektov in prioritet skozi makro-regionalne vsebine, kar bi jim omogočilo večjo težo pri financiranju in izvajanju v prihodnjem obdobju.
Vzdrževanje medsebojnega dialoga je ključno za nadaljnje delo, kar so potrdili tudi vsi udeleženci ter ob tem izpostavili, da je za dosego najučinkovitejšega izkoristka ukrepov ključno sodelovanje med resorji ter poznavanje procesov programiranja in poteka njihovega razvoja za primerno in učinkovito umeščanje vsebin v relevantne cilje Operativnega programa.
Občina Izola je kot slovenski partner Podporne točke za Evropsko strategijo za jadransko-jonsko regijo julija 2020 prevzela pomembno vlogo pri organizaciji slovenskega predsedovanja EUSAIR.
EUSAIR je evropska strategija, ki povezuje regije ob Jadranskem in Jonskem morju, ki se soočajo s podobnimi razvojnimi, ekološkimi in drugimi izzivi. Z mednarodnim sodelovanjem predvsem v okviru štirih stebrov prispeva k oblikovanju strateških rešitev za regijo kot celoto. V okviru slovenskega predsedovanja bosta Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola ključna pri organizaciji več pomembnih dogodkov, od katerih sta v slovenski Istri najbolj odmevna tradicionalni mednarodni dogodek Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo potekal med 14. in 25. septembrom v Izoli, in 6. letni mednarodni forum EUSAIR, ki bo potekal predvidoma med 10. in 12. majem prihodnje leto na Bernardinu v Portorožu. Na dogodku se bodo srečali deležniki EUSAIR iz celotne Evrope, potekalo pa bo tudi srečanje jadransko-jonskega sveta in srečanje na ravni zunanjih ministrov držav EUSAIR. Slednji na vsakoletnem forumu podpišejo tudi posebno deklaracijo, ki vsebinsko zavezuje države k skupnemu sodelovanju; prihodnje leto bo tako podpisana Izolska deklaracija. Republika Slovenija bo predsedovanje, ki ga je nasledila za Republiko Srbijo, predala Republiki Albaniji 1. junija prihodnje leto.
Slovenska vlada je določila štiri prioritete, ki jih je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar predstavil v videu (https://www.youtube.com/watch?v=1FKbKLT4EJk). To so: zeleno povezovanje, nadaljevanje širitvenega procesa EU, pozornost strukturi upravljanja EUSAIR in umeščanje strateških makroregionalnih aktivnosti v kohezijske in predpristopne programe EU za obdobje 2021–2027. V prvem slovenskem predsedovanju EUSAIR želi Slovenija nadaljevati delo predhodno predsedujočih držav s poudarkom na mednarodnem gospodarskem sodelovanju in soočanju regije s posledicami covid-19 na trajnosten in okolju prijazen način.
Slovenija bo istočasno in usklajeno predsedovala tudi jadransko-jonski pobudi, ki je medvladna pobuda za povečanje varnosti v Jadranskem in Jonskem morju. Omenjeni predsedovanji za Slovenijo predstavljata uvod v slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021.
Foto: Riiba
V mesecu marcu je bil v italijanski reviji PLATINUM Aziende&Protagonisti, pod rubriko Slovenija 2020, objavljen članek o izolski občini. Občina Izola, JZP Izola ter TZ Izola so združili moči in v njem predstavili paleto priložnosti, ki jih ponuja naše mesto.
V članku so predstavljene turistične lepote Izole in zaledja, poslovno-obrtniška ponudba in čezmejne razvojne priložnosti, ki se odvijajo pod okriljem pisarne JZP Izola, odgovorne za podporo Jadransko-jonski EU makroregionalni strategiji.
Članek si lahko preberete na spodnji povezavi v angleškem jeziku https://view.publitas.com/platinum-online/2020-marzo_ing/page/90-91
ali italijanskem jeziku https://view.publitas.com/platinum-online/pl-067-marzo-2020_web/page/90-91.
Občina Izola je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Zvezo geografov Slovenije postavila novo oznako visokih voda po zadnjih poplavah v lanskem letu, ko je voda v Izoli presegla najvišjo zabeleženo poplavljanje morja v času spremljanja. Akcija nameščanja oznak visokih voda je namenjena ozaveščanju javnosti o poplavah.
Zadnja oznaka visokih voda je bila v Izoli postavljena leta 2008, ko je bila zabeležena višina plimovanja na pročelju objekta na Kocjančičevi ulici 30 centimetrov, novembra lani pa je bila višina visokih voda za 14 centimetrov višja, zato je nova oznaka na omenjenem objektu na višini 44 centimetrov.
Ukrepi za povečanje poplavne varnosti
Visoke vode so naraven pojav, ki se ga bo treba v prihodnje zaradi vpliva podnebnih sprememb še bolj zavedati. Pojavnost dogodkov poplav se povečuje, zato obstoječi pristop zoperstavljanja tovrstnim naravnim pojavom ne bo dovolj in ga bo treba spremeniti oziroma poiskati sistematično rešitev. »Smo v postopku sprejema občinskega prostorskega načrta in v okviru projekta smo razmišljali tudi o nevarnosti, ki jih prinaša visoko morje,« je na dogodku povedal župan Danilo Markočič in dodal, da je v pripravi 2,5 milijona evrov težka naložba v obnovo ribiške infrastrukture. Območje Sončnega nabrežja in mandrača bodo dvignili za približno 40 centimetrov in tako prispevali k večji poplavni varnosti. Generalna direktorica Agencije RS za okolje mag. Lilijana Kozlovič je opozorila na pomen upoštevanja podnebnih sprememb pri prostorskem načrtovanju in na dejstvo, da voda rabi svoj prostor.
Mag. Florjana Ulaga in dr. Peter Frantar z agencije sta predstavila akcijo postavljanja oznak, ki od leta 2014 poteka v sodelovanju z mnogimi inštitucijami in posamezniki in v okviru katere so namestili že preko 50 oznak na objekte. Z njimi sporočajo kakšno moč in dinamiko imajo naše reke, jezera in morje. Na dogodku so s prispevki sodelovali učenci osnovne šole Livade, dijaki Srednje šole Izola in študenti Fakultete za humanistične študije Koper, oddelka za geografijo.
Dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja EU strategije za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) z Ministrstva RS za okolje in prostor je na dogodku poudaril, da je poleg občinskega prostorskega načrta pomemben tudi regionalni prostorski načrt, oba načrta pa morata slediti prioritetam makroregionalnih strategij kot je Jadransko-jonska. Pozdravil je aktivno sodelovanje in vključenost mladih iz šol in fakultet pri dogodkih kot je bil današnji. Napovedal je, da bo s pomočjo projektne pisarne EUSAIR Javnega zavoda za podjetništvo Izola, o dogodku poročal septembra letos, ko se bo v Izoli odvijal že tradicionalni Teden sredozemske obale.
Teden sredozemske obale in makro regionalnih strategij 2020 v znamenju slovenskega predsedovanja Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR)
Letošnji Teden sredozemske obale je ponudil pestro vsebino, povezano z razvojem na morju in kopnem ter aktualnim stanjem v Evropi po pandemiji. Čeprav so zato mnoga srečanja potekala virtualno, so organizatorji dogodke že tradicionalno spremljali in vodili prav iz Izole.
21. in 22. septembra 2020 je potekala delavnica na temo evropskega Zelenega dogovora, katerega namen je vzpostaviti trajnostno gospodarstvo EU. Cilj Evropske komisije je zelo ambiciozen: doseči okoljsko in podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. Delavnico so organizirali člani tematske akcijske skupine za Kvaliteto okolja EUSAIR JZP Izola, s podporo predstavnikov programa INTERACT Evropske komisije. Sodelovali so tudi predstavniki vseh štirih makroregionalnih strategij: od Baltika prek Alp in Donave do Jadranskega in Jonskega morja.
Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije, je takole povzela razpravo: »Imamo vse gradnike, da Zeleni dogovor postane resničnost.« Evropska komisija je namreč 18. septembra 2020 objavila razpis v vrednosti kar ene milijarde evrov, ki bo omogočil razvoj zelene infrastrukture, biodiverzitete in morskega prostorskega načrtovanja. »Razpis je odlična odskočna deska za uresničitev projektov, ki smo jih razvili v sklopu stebra Kvaliteta okolja, saj vsi po vrsti prinašajo rešitve na kopnem in morju jadransko-jonske regije,« je povedal slovenski koordinator stebra Kvaliteta okolja, Mitja Bricelj.
Zakaj je prav razvoj zelene infrastrukture eden pomembnejših ciljev Evropske unije? Ker je osnova za kakovost bivanja in zagotavlja številne ekosistemske storitve ter temelje za biotsko raznovrstnost. Na konferenci pod vodstvom Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so predstavili ranljivost Evrope pri preskrbi s hrano v času pandemije.
Da je za spremembe ključno sodelovanje, je pokazala tudi delavnica na temo okrevanja turizma. Na osnovi analize možnosti oživitve turizma s sodelovanjem so razpravljali predstavniki Evropske komisije, makroregionalni koordinatorji in strokovnjaki s področja turizma. Rezultati bodo temelj deklaracije o sodelovanju v turizmu in smernic za načrtovanje prednostnih nalog trajnostnega turizma.
Teden se je zaključil z razpravo o Strategiji pametne specializacije. Predstavniki makroregij so si izmenjali informacije in najboljše prakse.
Med dogodki »v živo« v slovenski Istri pa velja posebej izpostaviti Predstavitev pomorskega prostorskega načrta Slovenije ter terensko akcijo mladih na to temo. Več podrobnosti najdete na spletni strani (EUSAIR) www.adriatic-ionian.eu.
Za morebitna vprašanja vam je na voljo Podporna točka za EUSAIR, JZP Izola, Sončno nabrežje 4, tel: 05 66 00 260, e-pošta: eusair@izola.si.
Dogodki 2019
V sejni sobi občinskega sveta Občine Izola, na Trgu Etbina Kristana 1, je v torek, 15. oktobra 2019 potekla predstavitev javnih pozivov Eko Sklada za nepovratne finančne spodbude občanom. Na jasnih primerih in s pojasnili so občani pridobili informacije o dovoljenjih ter o ugodnostih, ki jih lahko pridobijo pri ekološki obnovi svojih domov. Razpis je še odprt, za dodatne informacije se lahko zainteresirani obrnejo na svetovalno pisarno EnSvet v Izoli, na Sončnem nabrežju 4.
Predstavljeni so bili spremenjeni pogoji in višina spodbud za občane za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, kot so zamenjava oken, obnovitev fasade, zamenjava centralnega sistema ogrevanja z novimi ekološko učinkovitejšimi sistemi, kot so toplotne črpale in še druge. Predstavljena je bila tudi višina subvencij namenjenih obnovi ali izgradnji skoraj nič-energijskih stavb, nepovratne finančne spodbude za zamenjavo starih kurilni naprav z novimi na lesno biomaso, ter nepovratne finančne spodbude za večstanovanjske stavbe.
Udeleženci so strokovnjake povprašali o konkretnih možnostih subvencioniranja, na podlagi svojih želja po obnovi in pridobili dodatna pojasnila. Veliko vprašanj se je nanašalo na različna zahtevana dovoljenja, ki jih morajo občani pridobiti v primeru obnove stavb ali postavitve zunanjih naprav (kot na primer klima) na stavbe v območju mestnega jedra Izole. Na ta vprašanja je strokovno odgovoril mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola, ki je udeležencem predstavil pravila in zahtevana dovoljenja pri naložbah v gradbeništvu. Za boljše razumevanje je s pomočjo slik pokazal tudi nekaj slabih in dobrih praks obnove, ki jih lahko zasledimo v mestnem jedru Izole.
Predstavila sta se tudi lokalna svetovalca mreže EnSvet, na katera se lahko obrnete v kolikor bi potrebovali informacijo o razpisih. V Izoli svetovalna pisarna deluje v prostorih JZP Izola, na Sončnem nabrežju 4, v popoldanskem času, s predhodno najavo na telefonsko številko 040 450 699. Pisarna JZP Izola, podporna točka za jadransko-jonsko regijo EUSAIR in podjetništvo v Izoli, ki se je prav tako predstavila na dogodku, deluje kot izvajalska struktura Občine Izola, partner projekta EUSAIR Facility Point. V pisarni vam lahko svetujejo o pridobitvi drugih evropskih sredstev z vključitvijo v evropske projekte. Eden izmed evropskih projektov, ki spodbuja gradnjo skoraj nič-energijskih stavb je projekt CoNZEBs, razpisa EU Obzorje 2020 na temo Zmanjšanje stroškov za nove skorajda nič-energijske stavbe. Več informacij o projektu najdete na spletnem naslovu https://www.conzebs.eu/, ter preberete priloženo brošuro.
Danes, 27. septembra 2019 se je zaključila prva mednarodna konferenca stebrov Kvalitete okolja in Trajnostni turizem jadransko-jonske makroregije v sodelovanju s projektom INHERIT. Konferenca je obravnavala vprašanja trajnostnega turizma ob upoštevanju lokalnih ekosistemov, narave in kulturne dediščine, kar je tudi glavna tema omenjenega projekta. Dogodka so se udeležili številni govorci tako iz lokalnega kot tudi iz nacionalnega in evropskega prostora.
Konferenca se je odvila v sklopu mednarodnega dogodka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2019 s sloganom SEA4FUTURE. To je bila rdeča nit tudi na konferenci osredotočeni na prihodnost in identifikacijo novih vrednot in kakovosti destinacij, ki bodo predstavljale pomemben temelj za razvoj trajnostnih turističnih produktov višje kakovost. Zaključki konference bodo služili kot podlaga za smernice za trajnostno upravljanje destinacij in ovrednotenje naravnega ter kulturnega okolja obalnih območij. Predstavljenih je bilo več dobrih praks za ohranjanje okolja ter naravne dediščine tako na lokalni kot tudi na mednarodni ravni.
Na konferenci so spregovorili predstavniki različnih držav, med njimi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Paolo Trichilo, italijanski ambasador v Sloveniji, Blanka Beloševič koordinatorka stebra trajnostnega turizma jadransko-jonske makroregije, Mitja Bricelj in Senad Opašić, koordinatorja stebra kvaliteta okolja, Maša Klemenčič, predstavnica Slovenske turistične zbornice, Tatjana Martinović Vučetić predstavnica Ministrstva za turizem Hrvaške, ki je tudi partner projekta INHERIT, Irena Marš z Ministrstva za kulturo Slovenije, Carlo Fransozini, predstavnik zavarovanega območja Miramare iz Trsta, ter mnogo drugih. Konferenca je zato privabila udeležence iz kar 8 evropskih držav in sicer iz Avstrije, Albanije, Bosne, Grčije, Hrvaške, Italije, Slovenije in Španije.
Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki pomaga pri izvajanju aktivnosti Občine Izola kot podporne točke za sodelovanje v EUSAIR, je tudi partner projekta INHERIT. Projekt je sofinanciran iz programa Interreg MEDITERAN. Na konferenci je predstavnica JZP Izola predstavila aktivnosti, ki se bodo v sklopu projekta razvile na našem območju. S pridruženim partnerjem Krajinski park Strunjan se bo uredila pešpot, ki vodi iz Belvederja do plaže na Belih skalah. Pri tem bodo uporabljene lokalne metode urejanja poti kot je postavitev suhozidov za preprečevanje erozije. Hkrati bodo v okviru projekta predlagane nove turistične aktivnosti, ki bodo spodbujale ohranjanje naravne dediščine in razvoj trajnostnega butičnega turizma čez celo leto.
V petek, 20. septembra 2019 se je v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij (TSO) v Manziolijevi palači v Izoli uspešno zaključila že tradicionalna dvodnevna delavnica z imenom Razvoj prioritet projektov stebra Kvaliteta okolja, akcijskega načrta EUSAIR v konkretne makroregionalne projekte. Udeleženci iz več kot osmih evropskih držav, so skupaj poiskali konkretne predloge za nadaljnji razvoj projektnih idej. Osredotočili so se na identificiranje konkretnih predlogov za ohranjanje zaščitenih morskih vrst, kjer so kot eno izmed orodji za ohranjanje vrst uporabili primere upravljanja morskih zavarovanih območij. Razvoj projektnih idej bo spremljal JZP Izola, izvajalska struktura partnerja projekta EUSAIR Facility point, Občina Izola. Hkrati je potekala tudi predstavitev projekta SEADRION, ki spodbuja uporabo toplotnih črpalk na morsko vodo za ogrevanje in hlajenje. V sklopu projekta je bila pripravljena tudi študija za postavitev tovrstne naprave v občinski stavbi Občine Izola. Sredstva za izvajanje aktivnosti obeh projektov so namenjena iz programa Interreg V-B ADRION.
“MODRA RAST ” – ODKRIJMO POTENCIALE MODRE RASTI IN IZRAZIMO PRIORITETE RAZVOJA V SLOVENIJI
18. aprila 2019 se je v Piranu v prostorih Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran odvil dogodek ”Modra Rast” katerega cilj je bil oblikovati prioritete modre rasti Slovenije. Zasedanja, ki sta ga organizirala JZP Izola, kot podporna institucija Občine Izola projektnega partnerja EUSAIR Facility Point in MBP-NIB. Srečanja se je udeležilo 26 udeležencev iz različnih institucij vezanih na razvoj in rast morja.
Uvodoma je zbrane pozdravila vodja enote MBP-NIB dr. Patricija Mozetič . Za tem je mag. Iztok Škerlič predstavil koncept modre rasti, ki je zapisan v Tematskem sklopu (TS) ‘Modra rast ‘EUSAIR’ evropske strategije regionalnega razvoja Jadransko-Jonske regije. Sledila je predstavitev koncepta modrega razvoja v okviru Bluemed evropske strategije modrega razvoja Sredozemskega območja s strani dr. Vlada Malačiča. Predstavil je tudi trenutni izbor desetih prioritet modrega razvoja na Sredozemskem območju in tudi predlog desetih prioritet razvoja Slovenije, ki je bil februarja 2019 oddan koordinatorju CSA projekta Bluemed.
V drugem delu zasedanja, je potekala razprava o konceptu skupnih pet prioritet, katere bi želeli vzpostaviti v Sloveniji. Na zasedanju je ob pregledu anketnega vprašalnika s 31 vsebinami oz. nalogami preteklih izbranih prioritet modre rasti potekala razprava o vsebinah koncepta, katero je vodila mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makoregionalne strategije. Nekatere vsebine ankete so udeleženci v času razprave tudi dopolnili. Ob koncu so zbrani rešili spletno anketo na podlagi katere je bilo izbranih pet bistvenih vsebin Modrega razvoja za Slovenijo. Med razpravo sta bili s strani udeležencev poudarjeni še dve vsebini, ki nista bili predstavljeni v povzetku. Tako je bilo na koncu izbranih prvih sedem bistvenih vsebin nacionalnih prioritet modrega razvoja. Zbrani udeleženci so podprli tudi predlog organizatorjev dogodka, da se določi ustreznega predstavnika za razvoj Bluemed koncepta v Bruslju.
Dosežki
Pripravljen animiran video, ki prikazuje različne primere financiranja znotraj EU je dosegljiv TUKAJ.
Povezave do posameznih delov videa so tu:
PRipravljeni plakati predlaganih projektnih predlogov stebra 3 – Kvaliteta okolj