V Tirani o ključnih izzivih Jadransko-jonske regije

7. letni forum držav članic Jadransko-jonske strategije (EUSAIR) kot osrednji regijski dogodek na področju okoljevarstva, trajnostnega turizma, digitalizacije in transporta – Velik poudarek na aktivni vključenosti mladih – V treh dneh skoraj 100 strokovnih predavanj, posvetov, okroglih miz in drugih dogodkov

S slavnostnima nagovoroma Megi Fino, namestnice zunanjega ministra Albanije, Elise Ferreira, evropske komisarke za kohezijo in reforme, in z govori drugih visokih predstavnikov držav članic ter Evropske komisije se je v Tirani začel 7. EUSAIR forum. Gre za osrednji regijski dogodek (lani je potekal v Izoli), ki je bil sicer zasnovan kot dogodek za izmenjavo dobrih praks držav članic v okviru številnih projektov vseh štirih ključnih stebrov te evropske strategije (modra rast, povezovanje, kakovost okolja in trajnostni turizem), a je te okvire že zdavnaj prerasel. Forum tako danes združuje pristojne za zunanje zadeve in evropska sredstva, uradne osebe Evropske komisije, ugledne strokovnjake s številnih področij, poslovneže in mlade, ki sodelujejo pri razpravi o prihodnosti strategije in njeni vlogi pri reševanju ključnih vprašanj v regiji.

V skladu z dejstvom, da je leto 2022 v Evropski uniji leto mladih in je Tirana letošnja prestolnica mladih, bo velik poudarek na dogodkih foruma namenjen mladim in njihovi vključenosti v Jadransko-jonski regiji. Druge teme, o katerih bodo razpravljali udeleženci, pa so v veliki meri povezane z evropsko integracijo in zeleno agendo, turizmom in kulturo ter s povezovanjem bodisi prek digitalizacije bodisi s prometom in z infrastrukturo.

Dva izmed ključnih poudarkov 3-dnevnega pestrega dogajanja bosta sklop predavanj stebra za okoljsko kakovost znotraj strategije EUSAIR, ki je organiziran s pomočjo podporne točke aktivnostim EUSAIR v Izoli in sofinanciran s pomočjo programa Interreg Adrion ter Evropske komisije. Znotraj tega sklopa, ki se bo podrobneje posvetil biotski raznovrstnosti, zaščitenim morskim območjem in ključnim sklepom zasedanja Barcelonske konvencije, bodo nastopili dr. Mitja Bricelj in dr. Senad Oprašić (koordinatorja stebra okoljske  kakovosti) ter ugledni predavatelji iz Slovenije (dr. Andrej Sovinc, dr. Mitja Grbec), Grčije (dr. Vassiliki Vassilopoulou in Stavros Antoniadis), Hrvaške (mag. Davor Percan) in Črne gore (dr. Mirko Đurović). Gre za težko pričakovani sklop predavanj, poglobljenih analiz in konkretnih rezultatov paradnih projektov na področju kakovosti okolja, ki so prejeli priznanja Evropske komisije in imajo velik potencial za implementacijo tudi v drugih državah članicah.

Drugi poudarek pa se navezuje na e-izobraževanja o zeleni infrastrukturi, ki sta del kanala Learning Channel znotraj platforme EUSAIR Stakeholders Platform (ESP). Razvili so jih strokovnjaki italijanske Regije Marche v sodelovanju z Občino Izola in podjetjem ZeroGravità na podlagi Priročnika o načrtovanju zelene infrastrukture, ki je v celoti plod slovenskega znanja. Moduli usposabljanja se osredotočajo na ključne koncepte zelene infrastrukture in njihovo vlogo v sodobnem prostorskem načrtovanju ter so namenjeni predvsem organom in institucijam odločanja, tako na nacionalni kot lokalni ravni, ki so odgovorne za prostorsko načrtovanje. Prosto dostopna e-izobraževanja bodo tako odlično orodje za vse, ki si želijo razširiti znanja o zeleni infrastrukturi in njenem vplivu na vsakdanje življenje.

Vzpostavitev zavarovanih območij prispeva k evropski vodni in energetski varnosti

Tiskovna konferenca, ki so se je udeležili mediji iz držav članic EUSAIR, je izpostavila najpomembnejše rezultate nedavno organiziranega 7. foruma EUSAIR v Tirani, ki ga je kronala splošno sprejeta »Tiranska deklaracija«. Po besedah ​​mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Občine Izola, ki deluje kot podporna točka za izvajanje ciljev kakovosti okolja v okviru strategije EUSAIR (sofinancirana v okviru programa Interreg Adrion in s strani Evropske komisije), so se predstavniki vlad regije EUSAIR strinjali o vseh ključnih temah v deklaraciji. Te teme so krepitev regionalnega sodelovanja in mednarodnega miru, opolnomočenje mladih pri odločanju glede okoljevarstvenih tematik, prepoznavanje podnebnih sprememb in degradacije okolja kot eksistencialne grožnje Evropi in svetu, nadaljnje izvajanje paradnih projektov in podpora obstoječim, kot je projekt NAMIRS – prvi paradni projekt EUSAIR, ki mu je uspelo zbrati sredstva na mednarodnem razpisu s pomočjo stebra TSG3 EUSAIR.

V nadaljevanju je dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor RS – Direktorata za vode in investicije (koordinator tematske usmerjevalne skupine za kakovost okolja v okviru strategije EUSAIR) predstavil glavne okoljske izzive in rešitve za EU, kot so zavarovana morska območja (Jadransko-jonska regija ima najnižji delež zaščitenih morij med vsemi regionalnimi morji v Sredozemlju) ter zeleni/modri koridorji v povezavi z izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo okolja. V zvezi s tem je dr. Bricelj poudaril priznanje Modre rasti, Zelene agende za Zahodni Balkan in Evropskega zelenega dogovora kot inovativnih instrumentov za sodobna, podnebno nevtralna, z viri učinkovita in konkurenčna gospodarstva ter tudi za energetsko varnost Evrope. Ob tem je poudaril pomen dogodka stebra okoljske kakovosti EUSAIR v okviru Foruma, kjer so sodelovali ugledni predavatelji iz Slovenije (dr. Andrej Sovinc, dr. Mitja Grbec), Grčije (dr. Vassiliki Vassilopoulou in Stavros Antoniadis), Hrvaške (mag. Davor Percan) in Črne gore (dr. Mirko Đurović). Slednji so podali poglobljene analize in konkretne rezultate paradnih projektov na področju kakovosti okolja. S strani Evropske komisije že na konferenci prijeli prejeli priznanje za velik doprinos pri izvajanju politik Kakovosti okolja EUSAIR in čezmejnem sodelovanju.

V zadnjem delu tiskovne konference je dr. Senad Oprašić, vodja Oddelka za varstvo okolja pri Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH (tudi koordinator tematske usmerjevalne skupine za kakovost okolja v okviru strategije EUSAIR), izpostavil prednostne naloge Bosne in Hercegovine pri prevzemu predsedovanja EUSAIR za obdobje 2022/2023. Nanašajo se na ravnanje z okoljem in strategijo okolja brez odpadkov, sprejemanje podnebnih sprememb, vključevanje mladih, trajnostni turizem ipd. ter na prihodnje horizontalne in individualne aktivnosti oziroma dogodke.

ZDRAVO MORJE ZA VARNEJŠO PRIHODNOST

V Izoli so odprli Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki letos poteka pod geslom “Zdravo morje za varnejšo prihodnost”.  Dogodek, ki je postal že evropska stalnica, se tako po dveh letih epidemičnih omejitev vrača v »domačo« Izolo. Izolska občina ga organizira s podporo JZP Izola in v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve, Ministrstvom za okolje in prostor, Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Evropsko komisijo in Regionalno razvojnim centrom Koper ter drugimi partnerji.

Goste je pozdravil župan Občine Izola Danilo Markočič, ki je poudaril dobre izkušnje Izole z zagotavljanjem novih zelenih in modrih delovnih mest ter skupnih projektov za še boljše sodelovanje v regiji.

Državni sekretar mag. Matej Skočir je izpostavil, da Občina Izola z JZP Izola postaja pomemben partner Vlade RS, predvsem Ministrstva za okolje in prostor, saj v strateškem projektu podporne točke jadransko jonske strategije – EUSAIR Facility Point uresničuje oz. podaja tudi  slovenski glas pri uresničevanju trajnostnih okoljskih vsebin v  makroregiji na področju integriranega upravljanja z morjem in kopnim ter iskanju razvojnih modelov krepitve zelene infrastrukture ter odpiranje novih, zelenih delovnih mest.

Da je regija je tako močna, kot je močna povezanost v njej, je dejal državni sekretar mag. Marko Koprivc iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Makroregije predstavljajo edinstveno platformo sodelovanja, ne le državnih institucij, temveč tudi akademske sfere, lokalne skupnosti in nevladnega sektorja. To je hkrati tudi največja dodana vrednost Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki združuje vse omenjene deležnike na enem mestu, in sicer v Občini Izola.

»Povezovanje v okviru makroregij je ključno in celo nujno za učinkovito naslavljanje sodobnih izzivov. Pri tem še posebno velja izpostaviti izjemno vključujočo naravo makroregionalnih strategij, ki presega članstvo v Evropski uniji«, je prepričan Poslanec Evropskega parlamenta dr. Milan Brglez.

»Tematika letošnjega dogodka Zdravo morje za varnejšo prihodnost je v luči aktualnih napetih mednarodnih odnosov izrednega pomena. Evropski državljani namreč vedno bolj čutijo, kako pomembne so makroregionalne strategije v času kriz«, je dejal Dr. Sławomir Tokarski, direktor Generalnega direktorata za regionalno in urbano politiko Evropske komisije. Predstavniki Evropske komisije se redno udeležujejo tovrstnih dogodkov v uspešnih lokalnih okoljih, kot je Izola.

Veleposlanica Ksenija Škrilec, v.d. generalne direktorice direktorata za zadeve Evropske unije na Ministrstvu za zunanje zadeve je opozorila na pomen slovenskega sekretariata, Facility Point oz. Podporne točke. Slednja namreč ponuja edinstveno priložnost, da z znanjem in izkušnjami krepimo sodelovanje z ostalimi državami in ustanovami EU ter ustrezno zagovarjamo tudi interese ostalih deležnikov.

Tekom celega tedna je na voljo pester program vsebin o morju in njegovem zaledju, o naravnem in gospodarskem potencialu obale, a tudi tveganjih, s katerimi se morje in zaledje soočata zaradi naravnih pojavov in človekovih dejavnosti. Slednje niso nujno okolju škodljive, saj se z ustreznimi rešitvami lahko krepi narava in tudi gospodarstvo. Dogodki bodo potekali večinoma v Manziolijevi palači, medtem ko se bosta petkovi delavnici »Zeleni prehod in makro-regije« in »Inovacije za trajnostno modro gospodarstvo« odvili v Centru InnoRenew.

Danes državljani bolj kot kadarkoli prej čutijo potrebo po zdravem okolju. Pandemija covida 19 je ljudi približala naravi, jih spodbudila, da izkoristijo zelene prostore okrog sebe, tako v naravnih okolji, na podeželju ali v mestih. To je razkrilo, kako krhka je narava in kako pomembno je, da se po najboljših močeh potrudimo, da jo obvarujemo.

Zelena infrastruktura je pomemben element, ki nam lahko pomaga zavarovati naravo in zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega nudi pomembne storitve in ima izjemne koristi tako za posameznike kot družbo in naravo. V regijah, kjer številne politične meje predstavljajo tako administrativne kot fizične ovire v procesu varovanja narave in biotske raznovrstnosti, sta skupno načrtovanje in uvedba zelene infrastrukture ključnega pomena za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Inštituta za vode Republike Slovenije in Ministrstva za Zunanje zadeve sta za ta namen izdala Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. Publikacija jasno pojasnjuje koncept zelene infrastrukture, od koncepta in opredelitev osnovnih pojmov, do identifikacije, upravljanja in načrtovanja zelene infrastrukture s primeri dobre prakse in bo kot taka zagotovo našla svoje mesto pri izvajanju ne le v Sloveniji, temveč tudi širše, na makroregionalni ravni.

Urednik priročnika, koordinator stebra III dr. Mitja Bricelj je podal svoj pogled na zeleno infrastrukturo:

V obdobju hitrega gospodarskega razvoja so bili tokovi površinskih, podzemnih, obalnih in morskih voda velikokrat obravnavani površno. Razlog: prioriteta načrtovanja je bila namenjena hitri izgradnji »sive infrastrukture«. To je povzročilo konflikte s poslabšanjem virov pitne vode in slabšanjem ekološkega stanja ter povečano ogroženost ljudi s poplavami in sušami. Te konflikte danes stopnjujejo še podnebne spremembe.

Za preseganje tovrstnega ravnanja so odgovorni načrtovalci uvedli termin »zelena infrastruktura«, ki naj dobi v prostorskem načrtovanju enak pomen kot obravnava »sive infrastrukture«. Razlog: zmanj- šanje ranljivosti naselij in izboljšanje ekološkega stanja habitatov kot ukrep k večji vodni, prehranski in poplavni varnosti ljudi. Temu je namenjen naš Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture.

Priročnik si lahko ogledate tukaj: PRIROCNIK    MANUAL

Portorož, 12. maj 2021 – Ob zaključku 6. EUSAIR Foruma so postavili prenovljene table VARUJMO MORJE. Oznake opozarjajo na pomen varovanja in ohranjanja obalnega in morskega ekosistema ter na dinamiko visokih voda. Postavljene so na šestih različnih lokacijah v Kopru, Izoli in Piranu. Prenovo tabel je omogočila Evropska unija v sodelovanju z Občino Izola, ki je tudi organizirala dvodnevni EUSAIR Forum, postavila pa jih je Direkcija RS za vode.

Na priložnostni slovesnosti je zbrane nagovoril Đenio Zadkovič, župan Občine Piran. Pozdravil je akcijo kot prispevek k večjemu zavedanju pomena varovanja morja tako med domačini kot tudi med dnevnimi obiskovalci obalnih mest in s tem k razvoju zdravega turizma.

”Postavljene oznake so rezultat sodelovanja lokalnih skupnosti, šol, civilne zaščite in države za bolj odgovorno upravljanje z obalo in morjem. Gre za proces sodelovanja, ki krepi partnerstvo med generacijami in zagotavlja varno in zdravo prihodnost novim generacijam ob skupnem morju.” je povedal pobudnik akcije dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja strategije EUSAIR. Poleg oznak »Varujmo morje« sodelovanje krepijo tudi  s postavitvijo oznak z najvišjo doseženo morsko gladino. Zadnji oznaki sta bili postavljeni med Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij septembra 2020 v Kopru in Piranu.

Na Direkciji RS za vode že vrsto let izvajajo ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, na primer v Škocjanskem zatoku, ter načrtujejo nove ureditve na obali. Prioriteta je ohranjati ravnotežje med naravo, ekosistemi in kvaliteto življenja ljudi. Postavitev oznak ima velik socialni pomen, saj krepi ozaveščenost za odgovorno ravnanje uporabnikov obale. »Za učinkovite ukrepe, ki bodo koristili novim generacijam, moramo krepiti sodelovanje med načrtovalci ukrepov in lokalno skupnostjo,« je dejal direktor DRSV Roman Kramer.

Joško Knez, direktor Agencije RS za okolje, je pojasnil, da s sodobnimi napravami spremljajo vremenske in marigrafske procese, kar je ključnega pomena za varno plovbo in življenje na obali. Povedal je, da razvijajo tudi nadgradnjo sistema z občinami in Upravo za pomorstvo. Pomemben vidik tega sodelovanja je postavljanje oznak najvišjih gladin voda in morja, kar je izjemno pomembno za zmanjšanje poplavne ogroženosti v lokalnih okoljih.

6. EUSAIR Forum, ki je potekal pod sloganom Na obalah skupnega morja, je v okviru kakovosti okolja posebej obravnaval prav ohranjanje ekološke povezljivosti obale in morja.

S 6. forumom EUSAIR je slovensko predsedstvo EUSAIR uradno zaključilo svoje naloge in pripravilo končno poročilo, ki prikazuje dosežke EUSAIR pri povezovanju ljudi in institucij za oblikovanje skupnega razumevanja sodelovanja za usklajeno, integrirano in trajnostno regijo. Obdobje od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 je bilo bogato za preboj v našo najprivlačnejšo makroregijo v Evropi.

“Ob uspešni organizaciji 6. foruma je Izola pokazala, da so občine pomembni dejavniki razvoja in država partner pri skupnem načrtovanju in izvajanju evropskih projektov in posvetovanj. Posebej ponosni smo, da smo z izolsko deklaracijo pustili sled in obnovili table Zaščitite morje. Obale skupnega morja lahko ostanejo čiste le ob sodelovanju vseh držav pri trajnostnem upravljanju.” je ob izidu poročila dejal Iztok Škerlič iz Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvoja Projekti občine Izola.

Ljubljana je gostila številne predstavnike slovenskih organov, ki sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov, ter ključne predstavnike makroregionalnih strategij v Sloveniji s končnim ciljem umestitve najbolj relevantnih makroregionalnih vsebin v programske dokumente nove finančne perspektive med leti 2021 in 2027. Dogodek sicer predstavlja nadaljevanje finančnega dialoga zadnjih 4 let.

Tokratni dogodek je bil namenjen predvsem predstavitvi in razpravi o makroregionalnih vsebinah, ki so jih organi upravljanja in resorji, vključeni v programiranje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, umestili v osnutke programskih dokumentov in bodo predmet finančne podpore na podlagi Partnerskega sporazuma za obdobje 2021 – 2027. Leta 2020 je sicer pod vodstvom Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) potekala medresorska razprava o naložbenih prioritetah za obdobje do 2027 kot nadaljevanje začetnih usklajevanj z Evropsko komisijo. Pregled novosti in stanja Evropske kohezijske politike v Sloveniji znotraj Partnerskega sporazuma sta v sklopu dogodka podala mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za EU makroregionalne strategije z Ministrstva za zunanje zadeve, in mag. Josip Mihalic, direktor Urada za kohezijsko politiko v SVRK.

Udeleženci so pregledali ustrezno vključenost makro regionalnih vsebin ter razvoj do sedaj usklajenih ključnih projektov po posameznih stebrih strategije EUSAIR in poiskali sinergije za financiranje v novi finančni perspektivi 2021 – 2027. Pregled procesa pogajanj od ideje do potrditve ključnih (t. i. flagship) prioritet je na primeru EUSAIR predstavila Staša Mesec iz SVRK, predstavitev dokumenta »Analiza virov financiranja prioritet ključnih projektov EUSAIR v finančni perspektivi 2021 – 2027« in pravnih podlag s strani Evropske komisije pa mag. Iztok Škerlič z EUSAIR Facility Point Izola. Ključni projekti stebra »Kakovost okolja«, za katere Občina Izola prek JZP Izola izvaja naloge koordinacije in sekretariata, so razlitje nafte, zaščita in izboljšanje naravnih kopenskih habitatov ter ekosistemov in trajnost v povezavi z morskim okoljem. Več informacij o ključnih oziroma t. i. flagship projektih, ki odražajo soglasne prioritetne usmeritve za prihodnje projekte na območju EUSAIR, je moč najti na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.

Ob zaključku dogodka so predstavniki različnih programov predstavili proces programiranja s poudarkom na vključevanju makroregionalnih ključnih projektov s področij razvoja podeželja, pomorstva in ribištva, čezmejnih in TNP programov (Adrion, Med, Alpe, Podonavje). Posebno pozornost pa so namenili tudi prenosu dobrih praks delovanja in izvedbe iz drugih makroregionalnih strategij in držav strategije EUSAIR.

V torek, 16. novembra ob 9. uri, bo Občina Izola organizirala prvi spletni mednarodni dogodek projekta BLUEAIR, ki deluje na področju modre rasti. Projekt je sofinanciran iz programa INTERREG V-B ADRION Programme 2014-2020. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku z zagotovljenim simultanim prevajanjem v slovenščino.

Pametno specializacijo v Sloveniji in priložnosti pametne specializacije bo prestavil Gorazd Jenko, vodja pametne specializacije v Sloveniji. Predstavnica Evropske Komisije Eleni Hatziyanni iz Generalnega Direktorata za Morske Zadeve in Ribišvo bo spregovorila o modri rasti, modri ekonomiji v okviru EU politik.

Projekt BLUEAIR bodo predstavili vodilni partner Znanstveni park Area iz Italije, ter projektni partnerji Tehnološki park Ljubljana, Gospodarska zbornica Hrvaške in Inovacijski in podjetniški center Tehnopolis iz Črne Gore.

Donato Lacobucci, profesor Politehnične univerze Marche iz Italije, bo predstavil trenutno prekrivanje in možne nadaljne sinergije strategij pametne specializacije in strategije za Jadransko-Jonsko regijo. Fani Sakellariadou, profesorica Raziskovalnega centra Univerze v Pireju, bo predstavila tematiko sodelovanja Jadrankso-Jonskih držav v okviru modre rasti. Matjaž Ličer iz Ministrstva za Okolje in Prostor pa bo predstavil tehnologijo za napovedovanja gladine morja.

Dogodek bo moderiral Iztok Škerlič, direktor Javnega Zavoda za Spodbujanje podjetnišva in Razvojne Projekte Občine Izola ter predstavnik projektnega partnerja projekta BLUEAIR Občine Izola.

Projekt preko razvoja makro-regionalne Strategija Pametne specializacije jadransko-jonske regije o modri rasti in preko vzpostavitve specializirane inovativne skupnosti, krepi institucionalne kapacitete področja jadransko-jonske regije in zagotavlja usklajenost lokalnih pobud s strategijo EUSAIR. Za več informacij o projektu kliknite tukaj. Povezava na dogodek je dostopna tukaj (Meeting ID: 812 7336 3238 Passcode: 984272).

Za dodatne informacije pišite na jzp@izola.si.

­­­­­­­­­­­­­­­­­Strokovnjaki Zavoda Lomonosov iz Kopra, dr. Mitja Ruzzier, dr. Jana Hojnik in dr. Maja Konečnik Ruzzier, so izdelali obsežno študijo, namenjeno pripravi podlage za nadaljnje načrtovanje aktivnosti za spodbujanje ekoloških inovacij in elementov krožnega gospodarstva znotraj temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije EUSAIR. Študija, katere naročnik je Javna agencija za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov (JZP) Občine Izola – projektni partner EUSAIR, vsebuje analizo primerov najboljših praks v državah članicah EUSAIR, vire sofinanciranja s strani Evropske unije ter številne predloge tako za implementacijo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v posamezne projekte kot za ozaveščanje različnih ciljnih javnosti. Po besedah mag. Iztoka Škerliča, direktorja JZP Izola, je študija izvrstno izhodišče za nadaljnje aktivnosti na področju umeščanja obeh konceptov v vsako izmed štirih temeljnih področij stebra okoljske kakovosti strategije znotraj strategije EUSAIR za jadransko-jonsko regijo – spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst, transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju, trajnostni razvoj obalnih in morskih con ter varstvo in razširitev naravnih habitatov ter kopenskih ekosistemov.

Ekološke inovacije so ključne v spreminjanju vzorcev vedenja, izdelkov, procesov, načinov trženja ali organizacijskih postopkov, medtem ko je krožno gospodarstvo model industrijske ekologije, ki predlaga konkretne rešitve za doseganje trajnostnega načina življenja in okolju prijaznega gospodarstva (največkrat prek konceptov »zmanjšaj, recikliraj, ponovno uporabi«). Študija je v povezavi s tem podrobno preučila pet primerov najboljših praks, dva iz Slovenije (Toring Turbine, Clera.One) ter po enega iz Grčije (Enaleia), s Hrvaške (Agena Marin) in iz Italije (Northern Light Composites). Gre za primere inovativne uporabe tehnologije oziroma tehnoloških procesov, trajnostnih materialov in ozaveščanja različnih javnosti na področju navtike in trajnostne rabe voda.

Študija, ki se je sofinancirala iz projekta Podporne točke EUSAIR v okviru programa Interreg ADRION, je ob tem analizirala 98 evropskih projektov med leti 2014 in 2020, ki se navezujejo na kakovost okolja, od tega je bilo 21 projektov, ki zajemajo spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst (vloženih 931 milijonov €), 38 projektov za trajnostni razvoj obalnega in morskega območja (vloženih 494 milijonov €), 30 projektov za varstvo in krepitev naravnih habitatov in kopenskih ekosistemov (vloženih 128 milijonov €) in 9 projektov za transnacionalni načrt ukrepov v primeru nesreč na morju (vloženih 27 milijonov €). Med vsemi je bilo 27 projektov (28 %) z elementi ekoloških inovacij in/ali krožnega gospodarstva, medtem ko med viri sofinanciranja s strani EU prednjačijo programi Interreg (50 projektov), Horizon (32 projektov) in Life (16 projektov).

Med predloge za spodbujanje ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva v okviru stebra okoljske kakovosti znotraj strategije EUSAIR so strokovnjaki Zavoda Lomonosov umestili aktivnejše izkoriščanje obstoječih instrumentov EU, dejavnejše vključevanje potrošnikov kot ključne kategorije za spodbujanje ekoloških inovacij in poslovnih praks krožnega gospodarstva ter vzpostavitev regionalnih raziskovalnih središč, t. i. EKO-INNOVATION-LIVING-LABs, ki bi izvajali in koordinirali izobraževalne ter raziskovalne dejavnosti na eni strani ter bili moderatorji v regionalnih mrežah deležnikov izven akademskih institucij. Njihove ključne dejavnosti pa bi bile vloga možganski trusta (t. i. think-tank), razvoj in vzdrževanje digitalnega repozitorija poslovnih praks o krožnem gospodarstvu in implementiranih ekoloških inovacijah v regiji, organizacija dogodkov in druge dejavnosti, povezane s trajnostnim razvojem družbe. Kot druge mogoče predloge pa so avtorji študije uvrstili še razvoj interdisciplinarnih izobraževalnih študijskih programov na podiplomskih ravneh, usmerjenih v upravljanje trajnostnega razvoja, poletne poslovne šole, vključevanje strokovnjakov kot gostujočih predavateljev v dodiplomske študijske programe, več javnih razpisov na temo ekoloških inovacij in krožnega gospodarstva in številne druge.

###

O strategiji EUSAIR 

EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija. Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.

Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira steber kakovosti okolja, medtem ko Občina Izola kot slovenski partner projekta EUSAIR Facility Point opravlja naloge sekretariata za ta steber. Cilji so izboljšati kakovost življenja na obalah skupnega morja, ohraniti biotsko raznovrstnost in bolje upravljati porečja s konkretnimi dogovori ter uveljaviti režime, ki temeljijo na spoštovanju ekosistemskih storitev na kopnem, na obali in na morju v Jadransko-jonski regiji. Več informacij najdete na https://www.adriatic-ionian.eu/about-eusair/pillars/green-pillar/.

Občina Izola kot projektni partner projekta Podporne točke EUSAIR, ki je sofinanciran iz program Interreg ADRION s podporo Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov (JZP) Občine Izola, je koordinirala oddajo projektnega predloga LIFE NOAH (LIFE Northern Adriatic Open Sea Habitats and Species) evropskega programa LIFE v višini 4,47 milijona €, pri čemer je celoten projekt ocenjen na 6,67 milijona €. Gre za uresničevanje strateškega projekta 3MSP (Spremljanje in upravljanje zaščitenih morskih vrst) stebra za okoljsko kakovost znotraj strategije EUSAIR, ukvarja pa se z izboljšanjem življenja velikih pliskavk, glavatih karet in vranjekov (vrsta morske ptice iz družine kormoranov) na specifičnih področjih severnega Jadranskega morja. Te tri vrste so namreč ključne za ohranjanje določenih ekosistemov, tako na kopnem kot v morju in na nebu. Obenem nudijo popoln vpogled v vrednost biotske raznovrstnosti in ohranitvenega stanja severnega Jadrana kot celote ter v vplive podnebnih sprememb. Projekt bo omogočil opredelitev ohranitvenih ukrepov z uporabo t. i. ekosistemskega pristopa za ublažitev lokalnih groženj in za krepitev odpornosti na svetovno podnebno krizo. Vodilni partner projekta je Univerza na Primorskem, medtem ko so ostali partnerji slovensko Društvo za opazovanje in proučevanje ptic, italijanska Inštitut za varovanje okolja in okoljske raziskave ter Fundacija Cetacea in Inštitut Modri svet, Hrvaški prirodoslovni muzej ter hrvaško Ministrstvo za okolje.

Poznavanje priobalnega pasu Jadranskega morja je dobro, o območjih odprtega morja pa znanja ni dovolj oziroma so območja raziskana zgolj iz zraka ali posameznih, nesistematičnih opazovanj. To območje severnega Jadrana je tudi vrzel oziroma ranljivost znotraj omrežja Natura 2000 ter je hkrati območje, ki ga Konvencija o biološki raznovrstnosti priznava kot »posebno ekološko ali biološko pomembno območje« (EBSA) severnega Jadrana. Je tudi področje z največjim regionalnim ribolovom in z vse večjim pomenom za pomorski promet in energetski razvoj.

Glavni cilj projekta je zato zmanjšati tveganje za zgoraj naštete ogrožene vrste z analizo njihovega trenutnega stanja, ranljivosti ter prihodnjih groženj. Z zbiranjem novih in ustreznih podatkov z namenskimi raziskavami in analizami, vključno s senzorji za biološko beleženje in s tehnologijami sledenja, bo projekt prispeval k razumevanju okoljskih sprememb, ki ogrožajo te vrste. Poleg tega bo projekt povečal zmogljivost upravljanja območij, zagotovil priložnosti za sodelovanje državljanov v znanosti in prispeval k utemeljitvi razširitve omrežja Natura 2000 na območja na morju. Na ta način bo projekt prispeval ne le k ugodnemu stanju ohranjenosti teh vrst, temveč k dobremu okoljskemu stanju celotne regije. V regiji se bodo izvajali posebni ukrepi ob upoštevanju prisotnosti drugih trenutnih in načrtovanih pobud za ohranjanje, vključno z novo predlaganimi območji Nature 2000, območji z omejenim ribolovom in območji EBSA.

Občina Izola je kot slovenski partner Podporne točke za Evropsko strategijo za jadransko-jonsko regijo julija 2020 prevzela pomembno vlogo pri organizaciji slovenskega predsedovanja EUSAIR. 

EUSAIR je evropska strategija, ki povezuje regije ob Jadranskem in Jonskem morju, ki se soočajo s podobnimi razvojnimi, ekološkimi in drugimi izzivi. Z mednarodnim sodelovanjem predvsem v okviru štirih stebrov prispeva k oblikovanju strateških rešitev za regijo kot celoto. V okviru slovenskega predsedovanja bosta Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola ključna pri organizaciji več pomembnih dogodkov, od katerih sta v slovenski Istri najbolj odmevna tradicionalni mednarodni dogodek Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo potekal med 14. in 25. septembrom v Izoli, in 6. letni mednarodni forum EUSAIR, ki bo potekal predvidoma med 10. in 12. majem prihodnje leto na Bernardinu v Portorožu. Na dogodku se bodo srečali deležniki EUSAIR iz celotne Evrope, potekalo pa bo tudi srečanje jadransko-jonskega sveta in srečanje na ravni zunanjih ministrov držav EUSAIR. Slednji na vsakoletnem forumu podpišejo tudi posebno deklaracijo, ki vsebinsko zavezuje države k skupnemu sodelovanju; prihodnje leto bo tako podpisana Izolska deklaracija. Republika Slovenija bo predsedovanje, ki ga je nasledila za Republiko Srbijo, predala Republiki Albaniji 1. junija prihodnje leto.

Slovenska vlada je določila štiri prioritete, ki jih je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar predstavil  v videu (https://www.youtube.com/watch?v=1FKbKLT4EJk). To so: zeleno povezovanje, nadaljevanje širitvenega procesa EU, pozornost strukturi upravljanja EUSAIR in umeščanje strateških makroregionalnih aktivnosti v kohezijske in predpristopne programe EU za obdobje 2021–2027. V prvem slovenskem predsedovanju EUSAIR želi Slovenija nadaljevati delo predhodno predsedujočih držav s poudarkom na mednarodnem gospodarskem sodelovanju in soočanju regije s posledicami covid-19 na trajnosten in okolju prijazen način.

Slovenija bo istočasno in usklajeno predsedovala tudi jadransko-jonski pobudi, ki je medvladna pobuda za povečanje varnosti v Jadranskem in Jonskem morju. Omenjeni predsedovanji za Slovenijo predstavljata uvod v slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Foto: Riiba

Teden sredozemske obale in makro regionalnih strategij 2020 v znamenju slovenskega predsedovanja Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR)

Danes, 27. septembra 2019 se je zaključila prva mednarodna konferenca stebrov Kvalitete okolja in Trajnostni turizem jadransko-jonske makroregije v sodelovanju s projektom INHERIT. Konferenca je obravnavala vprašanja trajnostnega turizma ob upoštevanju lokalnih ekosistemov, narave in kulturne dediščine, kar je tudi glavna tema omenjenega projekta. Dogodka so se udeležili številni govorci tako iz lokalnega kot tudi iz nacionalnega in evropskega prostora.

Konferenca se je odvila v sklopu mednarodnega dogodka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2019 s sloganom SEA4FUTURE. To je bila rdeča nit tudi na konferenci osredotočeni na prihodnost in identifikacijo novih vrednot in kakovosti destinacij, ki bodo predstavljale pomemben temelj za razvoj trajnostnih turističnih produktov višje kakovost. Zaključki konference bodo služili kot podlaga za smernice za trajnostno upravljanje destinacij in ovrednotenje naravnega ter kulturnega okolja obalnih območij. Predstavljenih je bilo več dobrih praks za ohranjanje okolja ter naravne dediščine tako na lokalni kot tudi na mednarodni ravni.

Na konferenci so spregovorili predstavniki različnih držav, med njimi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Paolo Trichilo, italijanski ambasador v Sloveniji, Blanka Beloševič koordinatorka stebra trajnostnega turizma jadransko-jonske makroregije, Mitja Bricelj in Senad Opašić, koordinatorja stebra kvaliteta okolja, Maša Klemenčič, predstavnica Slovenske turistične zbornice, Tatjana Martinović Vučetić predstavnica Ministrstva za turizem Hrvaške, ki je tudi partner projekta INHERIT, Irena Marš z Ministrstva za kulturo Slovenije, Carlo Fransozini, predstavnik zavarovanega območja Miramare iz Trsta, ter mnogo drugih. Konferenca je zato privabila udeležence iz kar 8 evropskih držav in sicer iz Avstrije, Albanije, Bosne, Grčije, Hrvaške, Italije, Slovenije in Španije.

Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki pomaga pri izvajanju aktivnosti Občine Izola kot podporne točke za sodelovanje v EUSAIR, je tudi partner projekta INHERIT. Projekt je sofinanciran iz programa Interreg MEDITERAN. Na konferenci je predstavnica JZP Izola predstavila aktivnosti, ki se bodo v sklopu projekta razvile na našem območju. S pridruženim partnerjem Krajinski park Strunjan se bo uredila pešpot, ki vodi iz Belvederja do plaže na Belih skalah. Pri tem bodo uporabljene lokalne metode urejanja poti kot je postavitev suhozidov za preprečevanje erozije. Hkrati bodo v okviru projekta predlagane nove turistične aktivnosti, ki bodo spodbujale ohranjanje naravne dediščine in razvoj trajnostnega butičnega turizma čez celo leto.

“MODRA RAST ” – ODKRIJMO POTENCIALE MODRE RASTI IN IZRAZIMO PRIORITETE RAZVOJA V SLOVENIJI

18. aprila 2019 se je v Piranu v prostorih Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran odvil dogodek ”Modra Rast” katerega cilj je bil oblikovati prioritete modre rasti Slovenije. Zasedanja, ki sta ga organizirala JZP Izola, kot podporna institucija Občine Izola projektnega partnerja EUSAIR Facility Point in MBP-NIB. Srečanja se je udeležilo 26 udeležencev iz različnih institucij vezanih na razvoj in rast morja.

Uvodoma je zbrane pozdravila vodja enote MBP-NIB dr. Patricija Mozetič . Za tem je mag. Iztok Škerlič predstavil koncept modre rasti, ki je zapisan v Tematskem sklopu (TS) ‘Modra rast ‘EUSAIR’ evropske strategije regionalnega razvoja Jadransko-Jonske regije. Sledila je predstavitev koncepta modrega razvoja v okviru Bluemed evropske strategije modrega razvoja Sredozemskega območja s strani dr. Vlada Malačiča. Predstavil je tudi trenutni izbor desetih prioritet modrega razvoja na Sredozemskem območju in tudi predlog desetih prioritet razvoja Slovenije, ki je bil februarja 2019 oddan koordinatorju CSA projekta Bluemed.

V drugem delu zasedanja, je potekala razprava o konceptu skupnih pet prioritet, katere bi želeli vzpostaviti v Sloveniji. Na zasedanju je ob pregledu anketnega vprašalnika s 31 vsebinami oz. nalogami preteklih izbranih prioritet modre rasti potekala razprava o vsebinah koncepta, katero je vodila mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makoregionalne strategije. Nekatere vsebine ankete so udeleženci v času razprave tudi dopolnili. Ob koncu so zbrani rešili spletno anketo na podlagi katere je bilo izbranih pet bistvenih vsebin Modrega razvoja za Slovenijo.  Med razpravo sta bili s strani udeležencev poudarjeni še dve vsebini, ki nista bili predstavljeni v povzetku. Tako je bilo na koncu izbranih prvih sedem bistvenih vsebin nacionalnih prioritet modrega razvoja. Zbrani udeleženci so podprli tudi predlog organizatorjev dogodka, da se določi ustreznega predstavnika za razvoj Bluemed koncepta v Bruslju.

Zaključki: prioritete Modre rasti 18 april 2019, Piran

Conclusions: Blue Growth proirities_18 April 2019, Piran