SLOVENIJA – Občina Izola

EUSAIR Facility Point projektni partner

    O EUSAIR

Jadransko-jonska regija je funkcionalno območje, ki ga določata predvsem jadranski in jonski morski bazen. Predstavlja dom več kot 70 milijonom ljudem in je ključna za geografsko kontinuiteto Evrope. Strategija EU za jadransko jonsko regijo (EUSAIR) povezuje osem držav: štiri države članice EU (Hrvaška, Grčija, Italija in Slovenija) in štiri države, ki niso članice EU (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija).

Strategija EUSAIR bo s povečanjem privlačnosti regije, njene konkurenčnosti in povezovanja spodbujala gospodarsko rast in blaginjo v regiji. Njeni cilji zajemajo tudi zaščito morskega, obalnega in celinskega okolja ter ekosistemov.

Poleg tega naj bi strategija izboljšala integracijo držav kandidatk in morebitnih kandidatk v regiji z EU.

Strateški projekt EUSAIR Facility Point je bil ustanovljen , da podpre upravljanje EUSAIR.

Slovenska nacionalna koordinatorja:

  • Ga. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka – Ministrstvo za zunanje zadeve; andreja.jerina@gov.si
  • G. Josip Mihalic, nacionalni koordinator – Služba Vlade RS za razvoj evropsko kohezijsko politiko; josip.mihalic@gov.si

    EUSAIR FACILITY POINT – VLOGA PARTNERJA

EUSAIR Facility Point je strateški projekt 9 partnerjev v osmih državah, njegov cilj je nuditi podporo procesom, ki se izvajajo v okviru makroregionalnega sodelovanja Jadransko-jonske makroregije (v nadaljevanju EUSAIR). Sloveniji je bilo zaupano vodenje tega partnerstva. V projektu sodelujejo projektni partnerji iz vseh osmih sodelujočih držav, to so Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija in Srbija. S strani Slovenije je za projektnega partnerja imenovana Občina Izola.

Sloveniji je tako zaupana glavnina projektnih nalog, ki je na eni strani usmerjena v neposredno operativno in administrativno podporo članom Upravljavskega odbora EUSAIR in koordinatorjem Tematskih usmerjevalnih skupin na ravni osmih držav EUSAIR ter informiranje in komuniciranje EUSAIR, kar je naloga vodilnega partnerja (SVRK).

Občina Izola kot projektni partner pa nudi podporo nacionalnim članom Tematskih usmerjevalnih skupin s posebnim poudarkom na stebru Okolje, kjer naloge med drugim zajemajo podporo pri pripravi konceptov strateških (makroregionalnih) projektov, podporo pri monitoringu ter poročanju in evalvaciji EUSAIR. Prav tako nudi informacije in podporo ostalim deležnikom na področju modre rasti, povezljivosti in trajnostnega turizma, kar so glavni stebri strategije.

Projekt se izvaja v 6,5 letnem obdobju, in sicer med 1. 5. 2016 in 31. 12. 2022 ter v okviru Jadransko-jonskega programa transnacionalnega sodelovanja INTERREG V-B ADRION 2014–2020 (prioriteta 4).

Kontakta:

Institucija:

Občina Izola, Sončno nabrežje 8, 6310 Izola

    STEBER 1 – MODRA RAST

Modra rast je dolgoročna strategija za sprostitev potenciala evropskih morij in obalnih območij. Zajema teme, kot so modra energija, akvakultura, pomorski in obalni turizem ter križarjenja, morski viri rudnin in modra biotehnologija. Steber „modra rast“ bo spodbujal inovativno pomorsko in morsko rast v jadransko-jonski regiji, in sicer s spodbujanjem trajnostnega gospodarskega razvoja in ustvarjanjem delovnih mest ter poslovnih priložnosti.

Steber „modra rast“ se bo osredotočil na tri teme:

  • modre tehnologije,
  • ribištvo in akvakultura,
  • pomorsko ter morsko upravljanje ter storitve.

Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 1:

    STEBER 2 – POVEZOVANJE REGIJE

Razdrobljenost jadransko-jonske regije je povzročila infrastrukturno neskladje, zlasti med državami članicami EU in državami, ki niso članice EU. Potrebne so boljše transportne in energetske povezave, ki so ključne za gospodarski in socialni razvoj regije.

Steber „povezovanje regije“ bo izboljšal prometno in energetsko povezljivost:

  • s krepitvijo varnosti in zaščite na morju ter razvojem sistema pristanišč,
  • z ustvarjanjem zanesljivih transportnih omrežij in intermodalnih povezav z zaledjem,
  • z vzpostavitvijo dobrega medsebojno povezanega in dobro delujočega notranjega trga z energijo.

Za doseg teh ciljev se steber osredotoča na tri teme:

  • pomorski promet,
  • intermodalne povezave z zaledjem,
  • energetska omrežja.

Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 2:

    STEBER 3 – KVALITETA OKOLJA

Kakovost okolja je nujna za zagotavljanje gospodarske in socialne blaginje prebivalcev regije. Ta steber bo obravnaval kakovost okolja prek sodelovanja na regionalni ravni. Strmel bo, da bo:

  • zagotovil dobro okoljsko in ekološko stanje morskega in obalnega prostora,
  • pomagal zaustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemskih storitev v EU.

Za dosego teh ciljev se steber osredotoča na tri teme:

  • morsko okolje,
  • onesnaženost morja,
  • čeznacionalne kopenske habitate in biotsko raznovrstnost.

Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 3:

    STEBER 4 – TRAJNOSTNI TURIZEM

Razvoj potenciala regije v smislu trajnostnega turizma je mogoče pospešiti z inovativnimi in kakovostnimi turističnimi proizvodi in storitvami. Pomembno je tudi odgovorno turistično vedenje vseh akterjev v sektorju.

Glavni cilji tega stebra so:

  • popestritev makroregijskih turističnih proizvodov in storitev ter odpravljanje težav sezonskega turizma,
  • izboljšanje kakovosti in inovativni pristopi.

Za dosego teh ciljev se bo steber osredotočil na dve temi:

  • pestrejša turistična ponudba,
  • trajnostno in odgovorno upravljanje s turizmom.

Predstavniki Slovenije v tematski usmerjevalni skupini stebra 4:

  • Ga. Karmen Špenga, Ministrsvo za ekonomski razvoj in tehnologijo, Trubarjeva 11, 2000 Maribor; karmen.spenga@gov.si; tel.: +386 1 400 31 43
  • Ga. Irena Milinkovič, Ministrsvo za ekonomski razvoj in tehnologijo, Trubarjeva 11, 2000 Maribor; irena.milinkovic@gov.si; tel.: +386 1 400 31 18
  • Ga. Irena marš, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana, irena.mars@gov.si
  • Ga. Marjetka Kanjir, Ministrstvo za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana,  marjetka.kanjir@gov.si

V SREDIŠČU

     Novinarska konferenca Strategija EUSAIR ključna za nadaljnji

     razvoj okoljskih projektov v jadransko-jonski regiji

      Teden sredozemske obale in makro regionalnih strategij 2020 v

       znamenju slovenskega predsedovanja Strategiji EU za jadransko-

       jonsko regijo (EUSAIR)

TEXT

Dogodki  2021

Strategija EUSAIR ključna za nadaljnji razvoj okoljskih projektov v jadransko-jonski regiji

Evropska makroregionalna strategija EUSAIR temelji na štirih tematskih stebrih, Slovenija, v njenem imenu Ministrstvo za zunanje zadeve,  pa s ključnimi partnerji (JZP Izola in Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko) do konca maja letos strategiji predseduje – Nosilna tema predsedovanja je »zeleno povezovanje«, saj Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino koordinira področje kakovosti okolja, katerega cilj je izboljšanje kakovosti življenja na obali ob skupnem morju – Majski 6. letni forum EUSAIR tokrat v hibridnem ali povsem virtualnem formatu, a vseeno z bogatimi vsebinami 

Na spletni konferenci za novinarje so predstavniki strategije EUSAIR medijem devetih držav (Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija, Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija) predstavili najpomembnejše dosežke v času predsedovanja. Posebno pozornost so posvetili stebru kakovosti okolja. Dr. Mitja Bricelj, sokoordinator tega stebra, je predstavil napredek pri upoštevanju okolja v načrtovanju sodobnega razvoja v regiji, ki se kaže v varovanju morskih virov, zeleni infrastrukturi in ekosistemskih storitvah. Posebej je poudaril inovativne čezmejne projekte za upoštevanje ekokoridorjev na kopnem in morju, celovito upravljanje z obalo, prostorsko načrtovanje na morju ter preprečevanje onesnaženja zaradi nesreč na morju. Vsi navedeni projekti, je prepričan dr. Bricelj, »pomembno prispevajo k doseganju ciljev EU v okviru Zelenega dogovora in Celovite pomorske politike v jadransko-jonski regiji«. Zavzel se je za nadaljnje vključevanje mladih v pripravo in izvajanje projektov.

Mag. Ivana Stojanović z Ministrstva za ekologijo, prostor in urbanizem Črne gore je predstavila možnosti sofinanciranja projektov v okviru evropskih, mednarodnih, državnih in zasebnih finančnih sredstev. Pri tem je Stojanovićeva izpostavila evropske strukturne in investicijske sklade (t. i. ESI skladi) in instrument za predpristopno pomoč (IPA), ki omogočata pridobitev sredstev ter širok nabor orodij in možnosti tudi za države, ki niso članice EU.

Glede vsebine sofinanciranih projektov je mag. Iztok Škerlič z JZP Izola – EUSAIR Facility Point izpostavil naravnanost v okoljske teme. »Tako kot v programskem obdobju 2014 – 2020 v državah članicah in državah kandidatkah z instrumenti IPA za predpristopno sodelovanje v prihodnjem finančnem programskem obdobju 2021 – 2027 obstaja veliko možnosti za sofinanciranje projektov znotraj stebra kakovosti okolja. Večina sredstev v novem programskem obdobju je namenjena okoljskim prednostnim nalogam,“ je dejal mag. Škerlič.

Ob koncu konference za novinarje je mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije v Sloveniji in članica Upravnega odbora EUSAIR, najavila 6. letni forum, ki bo z naslovom »Na obalah skupnega morja« potekal 11. in 12. maja v Izoli. Zaradi pandemije bo potekal v hibridnem ali celo povsem virtualnem formatu, kljub temu pa pričakujejo okoli 1000 aktivnih udeležencev. Osrednja tema bodo podnebni izzivi ter trajnostno okrevanje regije po koncu pandemije. Ob številnih panelnih diskusijah bodo v projektu POPRI kot novost izpostavljene najbolj uspešne in inovativne podjetniške ideje, rezultat tekmovanja mladih iz vseh držav EUSAIR, katerega glavni organizator je Primorski tehnološki park. Ministrstvo za zunanje zadeve bo v imenu predsedujoče Slovenije predstavnikom civilne družbe, ki so znali bogate izkušnje z razvojem makroregionalnih strategij nadgraditi v prizadevanja za skupno dobro, prvič podelilo častni naziv »Ambasador makroregionalne strategije EU – Vetrnica odličnosti«.

###

O strategiji EUSAIR 

EUSAIR je strategija EU za jadransko-jonsko regijo, ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo. Strategijo je Evropska komisija sprejela leta 2014, s čimer je postala tretja makroregionalna strategija v EU in vključuje 9 držav: štiri države članice EU (Grčija, Hrvaška, Italija, Slovenija) in pet držav kandidatk (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Srbija in Severna Makedonija). Temelji na štirih tematskih stebrih: modra rast, povezovanje regije, kakovost okolja in trajnostni turizem.

Slovenija med 1. junijem 2020 in 31. majem 2021 predseduje strategiji EUSAIR, nosilna tema predsedovanja pa je zeleno povezovanje, saj Slovenija skupaj z BIH koordinira steber kakovosti okolja. Cilj je izboljšanje kakovosti življenja na obalah skupnega morja s konkretnimi ureditvami in uveljavitvijo režimov, ki temeljijo na upoštevanju ekosistemskih storitev obale in morja v jadransko-jonski regiji.

Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture

Danes državljani bolj kot kadarkoli prej čutijo potrebo po zdravem okolju. Pandemija covida 19 je ljudi približala naravi, jih spodbudila, da izkoristijo zelene prostore okrog sebe, tako v naravnih okolji, na podeželju ali v mestih. To je razkrilo, kako krhka je narava in kako pomembno je, da se po najboljših močeh potrudimo, da jo obvarujemo.

Zelena infrastruktura je pomemben element, ki nam lahko pomaga zavarovati naravo in zaustaviti izgube biotske raznovrstnosti. Poleg tega nudi pomembne storitve in ima izjemne koristi tako za posameznike kot družbo in naravo. V regijah, kjer številne politične meje predstavljajo tako administrativne kot fizične ovire v procesu varovanja narave in biotske raznovrstnosti, sta skupno načrtovanje in uvedba zelene infrastrukture ključnega pomena za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti.

Inštituta za vode Republike Slovenije in Ministrstva za Zunanje zadeve sta za ta namen izdala Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. Publikacija jasno pojasnjuje koncept zelene infrastrukture, od koncepta in opredelitev osnovnih pojmov, do identifikacije, upravljanja in načrtovanja zelene infrastrukture s primeri dobre prakse in bo kot taka zagotovo našla svoje mesto pri izvajanju ne le v Sloveniji, temveč tudi širše, na makroregionalni ravni.

Urednik priročnika, koordinator stebra III dr. Mitja Bricelj je podal svoj pogled na zeleno infrastrukturo:

V obdobju hitrega gospodarskega razvoja so bili tokovi površinskih, podzemnih, obalnih in morskih voda velikokrat obravnavani površno. Razlog: prioriteta načrtovanja je bila namenjena hitri izgradnji »sive infrastrukture«. To je povzročilo konflikte s poslabšanjem virov pitne vode in slabšanjem ekološkega stanja ter povečano ogroženost ljudi s poplavami in sušami. Te konflikte danes stopnjujejo še podnebne spremembe.

Za preseganje tovrstnega ravnanja so odgovorni načrtovalci uvedli termin »zelena infrastruktura«, ki naj dobi v prostorskem načrtovanju enak pomen kot obravnava »sive infrastrukture«. Razlog: zmanj- šanje ranljivosti naselij in izboljšanje ekološkega stanja habitatov kot ukrep k večji vodni, prehranski in poplavni varnosti ljudi. Temu je namenjen naš Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture.

Priročnik si lahko ogledate tukaj: PRIROCNIK    MANUAL

Postavitev tabel VARUJMO MORJE

Portorož, 12. maj 2021 – Ob zaključku 6. EUSAIR Foruma so postavili prenovljene table VARUJMO MORJE. Oznake opozarjajo na pomen varovanja in ohranjanja obalnega in morskega ekosistema ter na dinamiko visokih voda. Postavljene so na šestih različnih lokacijah v Kopru, Izoli in Piranu. Prenovo tabel je omogočila Evropska unija v sodelovanju z Občino Izola, ki je tudi organizirala dvodnevni EUSAIR Forum, postavila pa jih je Direkcija RS za vode.

Na priložnostni slovesnosti je zbrane nagovoril Đenio Zadkovič, župan Občine Piran. Pozdravil je akcijo kot prispevek k večjemu zavedanju pomena varovanja morja tako med domačini kot tudi med dnevnimi obiskovalci obalnih mest in s tem k razvoju zdravega turizma.

Postavljene oznake so rezultat sodelovanja lokalnih skupnosti, šol, civilne zaščite in države za bolj odgovorno upravljanje z obalo in morjem. Gre za proces sodelovanja, ki krepi partnerstvo med generacijami in zagotavlja varno in zdravo prihodnost novim generacijam ob skupnem morju.” je povedal pobudnik akcije dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja strategije EUSAIR. Poleg oznak »Varujmo morje« sodelovanje krepijo tudi  s postavitvijo oznak z najvišjo doseženo morsko gladino. Zadnji oznaki sta bili postavljeni med Tednom sredozemske obale in makroregionalnih strategij septembra 2020 v Kopru in Piranu.

Na Direkciji RS za vode že vrsto let izvajajo ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, na primer v Škocjanskem zatoku, ter načrtujejo nove ureditve na obali. Prioriteta je ohranjati ravnotežje med naravo, ekosistemi in kvaliteto življenja ljudi. Postavitev oznak ima velik socialni pomen, saj krepi ozaveščenost za odgovorno ravnanje uporabnikov obale. »Za učinkovite ukrepe, ki bodo koristili novim generacijam, moramo krepiti sodelovanje med načrtovalci ukrepov in lokalno skupnostjo,« je dejal direktor DRSV Roman Kramer.

Joško Knez, direktor Agencije RS za okolje, je pojasnil, da s sodobnimi napravami spremljajo vremenske in marigrafske procese, kar je ključnega pomena za varno plovbo in življenje na obali. Povedal je, da razvijajo tudi nadgradnjo sistema z občinami in Upravo za pomorstvo. Pomemben vidik tega sodelovanja je postavljanje oznak najvišjih gladin voda in morja, kar je izjemno pomembno za zmanjšanje poplavne ogroženosti v lokalnih okoljih.

6. EUSAIR Forum, ki je potekal pod sloganom Na obalah skupnega morja, je v okviru kakovosti okolja posebej obravnaval prav ohranjanje ekološke povezljivosti obale in morja.

Dogodki  2020

5. Finančni dialog

20. januarja 2020 se je odvil že 5. Finančni dialog, ki ga je tudi tokrat organiziral JZP Izola, izvajalska struktura Občine Izola in partner projekta EUSAIR Facility point. Dogodek je namenjen komunikaciji in koordinaciji med slovenskimi organi, ki sodelujejo pri načrtovanju in upravljanju Evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter ključnimi predstavniki makroregionalnih strategij v Sloveniji.

Dialog se je začel s pozdravom Andreje Jerina, slovenske nacionalne koordinatorke EU makro-regionalnih strategij, sledila je predstavitev novosti in trenutno stanje programiranja Evropske kohezijske politike v Sloveniji. Predstavljena sta bila tudi procesa programiranja Programa razvoja podeželja in Operativnega programa za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki ima tudi pomembno vlogo za sofinanciranje ohranjanja ribištva v Izoli. Glavni poudarek dialoga je bil na poskusu uskladitve makroregionalnih vsebin s slovenskimi naložbenimi prednostnimi nalogami, ki bodo finančno podprte s partnerskim sporazumom 2021-2027.

Iztok Škerlič, direktor JZP Izola je, za lažje razumevanje ciljev dogodka, v nadaljevanju predstavil projekte, katerih pripravo podpira projekt EUSAIR Facility Point. Udeleženci so poskušali določiti, katere vsebine je smiselno financirati skozi Operativni program ter katere prepustiti drugim programom. Preverjalo se je tudi možnost argumentacije identificiranih projektov in prioritet skozi makro-regionalne vsebine, kar bi jim omogočilo večjo težo pri financiranju in izvajanju v prihodnjem obdobju.

Vzdrževanje medsebojnega dialoga je ključno za nadaljnje delo, kar so potrdili tudi vsi udeleženci ter ob tem izpostavili, da je za dosego najučinkovitejšega izkoristka ukrepov ključno sodelovanje med resorji ter poznavanje procesov programiranja in poteka njihovega razvoja za primerno in učinkovito umeščanje vsebin v relevantne cilje Operativnega programa.

Vloga Občine Izola pri slovenskem predsedovanju EUSAIR

Občina Izola je kot slovenski partner Podporne točke za Evropsko strategijo za jadransko-jonsko regijo julija 2020 prevzela pomembno vlogo pri organizaciji slovenskega predsedovanja EUSAIR. 

EUSAIR je evropska strategija, ki povezuje regije ob Jadranskem in Jonskem morju, ki se soočajo s podobnimi razvojnimi, ekološkimi in drugimi izzivi. Z mednarodnim sodelovanjem predvsem v okviru štirih stebrov prispeva k oblikovanju strateških rešitev za regijo kot celoto. V okviru slovenskega predsedovanja bosta Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola ključna pri organizaciji več pomembnih dogodkov, od katerih sta v slovenski Istri najbolj odmevna tradicionalni mednarodni dogodek Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij, ki bo potekal med 14. in 25. septembrom v Izoli, in 6. letni mednarodni forum EUSAIR, ki bo potekal predvidoma med 10. in 12. majem prihodnje leto na Bernardinu v Portorožu. Na dogodku se bodo srečali deležniki EUSAIR iz celotne Evrope, potekalo pa bo tudi srečanje jadransko-jonskega sveta in srečanje na ravni zunanjih ministrov držav EUSAIR. Slednji na vsakoletnem forumu podpišejo tudi posebno deklaracijo, ki vsebinsko zavezuje države k skupnemu sodelovanju; prihodnje leto bo tako podpisana Izolska deklaracija. Republika Slovenija bo predsedovanje, ki ga je nasledila za Republiko Srbijo, predala Republiki Albaniji 1. junija prihodnje leto.

Slovenska vlada je določila štiri prioritete, ki jih je minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar predstavil  v videu (https://www.youtube.com/watch?v=1FKbKLT4EJk). To so: zeleno povezovanje, nadaljevanje širitvenega procesa EU, pozornost strukturi upravljanja EUSAIR in umeščanje strateških makroregionalnih aktivnosti v kohezijske in predpristopne programe EU za obdobje 2021–2027. V prvem slovenskem predsedovanju EUSAIR želi Slovenija nadaljevati delo predhodno predsedujočih držav s poudarkom na mednarodnem gospodarskem sodelovanju in soočanju regije s posledicami covid-19 na trajnosten in okolju prijazen način.

Slovenija bo istočasno in usklajeno predsedovala tudi jadransko-jonski pobudi, ki je medvladna pobuda za povečanje varnosti v Jadranskem in Jonskem morju. Omenjeni predsedovanji za Slovenijo predstavljata uvod v slovensko predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021.

Foto: Riiba

Prepoznavnost Izole sega tudi na tuje trge

V mesecu marcu  je bil v italijanski reviji PLATINUM Aziende&Protagonisti, pod rubriko Slovenija 2020, objavljen članek o izolski občini. Občina Izola, JZP Izola ter TZ Izola so združili moči in v njem predstavili paleto priložnosti, ki jih ponuja naše mesto.

V članku so predstavljene turistične lepote Izole in zaledja, poslovno-obrtniška ponudba in čezmejne razvojne priložnosti, ki se odvijajo pod okriljem pisarne JZP Izola, odgovorne za podporo Jadransko-jonski EU makroregionalni strategiji.

Članek si lahko preberete na spodnji povezavi v angleškem jeziku https://view.publitas.com/platinum-online/2020-marzo_ing/page/90-91

ali italijanskem jeziku https://view.publitas.com/platinum-online/pl-067-marzo-2020_web/page/90-91.

V Izoli označili najvišjo raven vode ob lanskoletnih poplavah

Občina Izola je v sodelovanju z Agencijo RS za okolje in Zvezo geografov Slovenije postavila novo oznako visokih voda po zadnjih poplavah v lanskem letu, ko je voda v Izoli presegla najvišjo zabeleženo poplavljanje morja v času spremljanja. Akcija nameščanja oznak visokih voda je namenjena ozaveščanju javnosti o poplavah.

Zadnja oznaka visokih voda je bila v Izoli postavljena leta 2008, ko je bila zabeležena višina plimovanja na pročelju objekta na Kocjančičevi ulici 30 centimetrov, novembra lani pa je bila višina visokih voda za 14 centimetrov višja, zato je nova oznaka na omenjenem objektu na višini 44 centimetrov.

Ukrepi za povečanje poplavne varnosti

Visoke vode so naraven pojav, ki se ga bo treba v prihodnje zaradi vpliva podnebnih sprememb še bolj zavedati. Pojavnost dogodkov poplav se povečuje, zato obstoječi pristop zoperstavljanja tovrstnim naravnim pojavom ne bo dovolj in ga bo treba spremeniti oziroma poiskati sistematično rešitev. »Smo v postopku sprejema občinskega prostorskega načrta in v okviru projekta smo razmišljali tudi o nevarnosti, ki jih prinaša visoko morje,« je na dogodku povedal župan Danilo Markočič in dodal, da je v pripravi 2,5 milijona evrov težka naložba v obnovo ribiške infrastrukture. Območje Sončnega nabrežja in mandrača bodo dvignili za približno 40 centimetrov in tako prispevali k večji poplavni varnosti. Generalna direktorica Agencije RS za okolje mag. Lilijana Kozlovič je opozorila na pomen upoštevanja podnebnih sprememb pri prostorskem načrtovanju in na dejstvo, da voda rabi svoj prostor.

Mag. Florjana Ulaga in dr. Peter Frantar z agencije sta predstavila akcijo postavljanja oznak, ki od leta 2014 poteka v sodelovanju z mnogimi inštitucijami in posamezniki in v okviru katere so namestili že preko 50 oznak na objekte. Z njimi sporočajo kakšno moč in dinamiko imajo naše reke, jezera in morje. Na dogodku so s prispevki sodelovali učenci osnovne šole Livade, dijaki Srednje šole Izola in študenti Fakultete za humanistične študije Koper, oddelka za geografijo.

Dr. Mitja Bricelj, koordinator stebra Kvaliteta okolja EU strategije za Jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) z Ministrstva RS za okolje in prostor je na dogodku poudaril, da je poleg občinskega prostorskega načrta pomemben tudi regionalni prostorski načrt, oba načrta pa morata slediti prioritetam makroregionalnih strategij kot je Jadransko-jonska. Pozdravil je aktivno sodelovanje in vključenost mladih iz šol in fakultet pri dogodkih kot je bil današnji. Napovedal je, da bo s pomočjo projektne pisarne EUSAIR Javnega zavoda za podjetništvo Izola, o dogodku poročal septembra letos, ko se bo v Izoli odvijal že tradicionalni Teden sredozemske obale.

14.-25. september 2020 - TSO in makro regionalnih strategij 2020

Teden sredozemske obale in makro regionalnih strategij 2020 v znamenju slovenskega predsedovanja Strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR)

Letošnji Teden sredozemske obale je ponudil pestro vsebino, povezano z razvojem na morju in kopnem ter aktualnim stanjem v Evropi po pandemiji. Čeprav so zato mnoga srečanja potekala virtualno, so organizatorji dogodke že tradicionalno spremljali in vodili prav iz Izole.

21. in 22. septembra 2020 je potekala delavnica na temo evropskega Zelenega dogovora, katerega namen je vzpostaviti trajnostno gospodarstvo EU. Cilj Evropske komisije je zelo ambiciozen: doseči okoljsko in podnebno nevtralno Evropo do leta 2050. Delavnico so organizirali člani tematske akcijske skupine za Kvaliteto okolja EUSAIR JZP Izola, s podporo predstavnikov programa INTERACT Evropske komisije. Sodelovali so tudi predstavniki vseh štirih makroregionalnih strategij: od Baltika prek Alp in Donave do Jadranskega in Jonskega morja.

Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makroregionalne strategije, je takole povzela razpravo: »Imamo vse gradnike, da Zeleni dogovor postane resničnost.« Evropska komisija je namreč 18. septembra 2020 objavila razpis v vrednosti kar ene milijarde evrov, ki bo omogočil razvoj zelene infrastrukture, biodiverzitete in morskega prostorskega načrtovanja. »Razpis je odlična odskočna deska za uresničitev projektov, ki smo jih razvili v sklopu stebra Kvaliteta okolja, saj vsi po vrsti prinašajo rešitve na kopnem in morju jadransko-jonske regije,« je povedal slovenski koordinator stebra Kvaliteta okolja, Mitja Bricelj.

Zakaj je prav razvoj zelene infrastrukture eden pomembnejših ciljev Evropske unije? Ker je osnova za kakovost bivanja in zagotavlja številne ekosistemske storitve ter temelje za biotsko raznovrstnost. Na konferenci pod vodstvom Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave so predstavili ranljivost Evrope pri preskrbi s hrano v času pandemije.

Da je za spremembe ključno sodelovanje, je pokazala tudi delavnica na temo okrevanja turizma. Na osnovi analize možnosti oživitve turizma s sodelovanjem so razpravljali predstavniki Evropske komisije, makroregionalni koordinatorji in strokovnjaki s področja turizma. Rezultati bodo temelj deklaracije o sodelovanju v turizmu in smernic za načrtovanje prednostnih nalog trajnostnega turizma.

Teden se je zaključil z razpravo o Strategiji pametne specializacije. Predstavniki makroregij so si izmenjali informacije in najboljše prakse.

Med dogodki »v živo« v slovenski Istri pa velja posebej izpostaviti Predstavitev pomorskega prostorskega načrta Slovenije ter terensko akcijo mladih na to temo. Več podrobnosti najdete na spletni strani (EUSAIR) www.adriatic-ionian.eu.

Za morebitna vprašanja vam je na voljo Podporna točka za EUSAIR, JZP Izola, Sončno nabrežje 4, tel: 05 66 00 260, e-pošta: eusair@izola.si.

Dogodki  2019

Predstavitev javnih pozivov Eko sklada

V sejni sobi občinskega sveta Občine Izola, na Trgu Etbina Kristana 1, je v torek, 15. oktobra 2019 potekla predstavitev javnih pozivov Eko Sklada za nepovratne finančne spodbude občanom. Na jasnih primerih in s pojasnili so občani pridobili informacije o dovoljenjih ter o ugodnostih, ki jih lahko pridobijo pri ekološki obnovi svojih domov. Razpis je še odprt, za dodatne informacije se lahko zainteresirani obrnejo na svetovalno pisarno EnSvet v Izoli, na Sončnem nabrežju 4.

Predstavljeni so bili spremenjeni pogoji in višina spodbud za občane za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, kot so zamenjava oken, obnovitev fasade, zamenjava centralnega sistema ogrevanja z novimi ekološko učinkovitejšimi sistemi, kot so toplotne črpale in še druge. Predstavljena je bila tudi višina subvencij namenjenih obnovi ali izgradnji skoraj nič-energijskih stavb, nepovratne finančne spodbude za zamenjavo starih kurilni naprav z novimi na lesno biomaso, ter nepovratne finančne spodbude za večstanovanjske stavbe.

Udeleženci so strokovnjake povprašali o konkretnih možnostih subvencioniranja, na podlagi svojih želja po obnovi in pridobili dodatna pojasnila. Veliko vprašanj se je nanašalo na različna zahtevana dovoljenja, ki jih morajo občani pridobiti v primeru obnove stavb ali postavitve zunanjih naprav (kot na primer klima) na stavbe v območju mestnega jedra Izole. Na ta vprašanja je strokovno odgovoril mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola, ki je udeležencem predstavil pravila in zahtevana dovoljenja pri naložbah v gradbeništvu. Za boljše razumevanje je s pomočjo slik pokazal tudi nekaj slabih in dobrih praks obnove, ki jih lahko zasledimo v mestnem jedru Izole.

Predstavila sta se tudi lokalna svetovalca mreže EnSvet, na katera se lahko obrnete v kolikor bi potrebovali informacijo o razpisih. V Izoli svetovalna pisarna deluje v prostorih JZP Izola, na Sončnem nabrežju 4, v popoldanskem času, s predhodno najavo na telefonsko številko 040 450 699. Pisarna JZP Izola, podporna točka za jadransko-jonsko regijo EUSAIR in podjetništvo v Izoli, ki se je prav tako predstavila na dogodku, deluje kot izvajalska struktura Občine Izola, partner projekta EUSAIR Facility Point. V pisarni vam lahko svetujejo o pridobitvi drugih evropskih sredstev z vključitvijo v evropske projekte. Eden izmed evropskih projektov, ki spodbuja gradnjo skoraj nič-energijskih stavb je projekt CoNZEBs, razpisa EU Obzorje 2020 na temo Zmanjšanje stroškov za nove skorajda nič-energijske stavbe. Več informacij o projektu najdete na spletnem naslovu https://www.conzebs.eu/, ter preberete priloženo brošuro.

Mednarodna konferenca o ovrednotenju in ohranjanju okolja za turizem

Danes, 27. septembra 2019 se je zaključila prva mednarodna konferenca stebrov Kvalitete okolja in Trajnostni turizem jadransko-jonske makroregije v sodelovanju s projektom INHERIT. Konferenca je obravnavala vprašanja trajnostnega turizma ob upoštevanju lokalnih ekosistemov, narave in kulturne dediščine, kar je tudi glavna tema omenjenega projekta. Dogodka so se udeležili številni govorci tako iz lokalnega kot tudi iz nacionalnega in evropskega prostora.

Konferenca se je odvila v sklopu mednarodnega dogodka Teden sredozemske obale in makroregionalnih strategij 2019 s sloganom SEA4FUTURE. To je bila rdeča nit tudi na konferenci osredotočeni na prihodnost in identifikacijo novih vrednot in kakovosti destinacij, ki bodo predstavljale pomemben temelj za razvoj trajnostnih turističnih produktov višje kakovost. Zaključki konference bodo služili kot podlaga za smernice za trajnostno upravljanje destinacij in ovrednotenje naravnega ter kulturnega okolja obalnih območij. Predstavljenih je bilo več dobrih praks za ohranjanje okolja ter naravne dediščine tako na lokalni kot tudi na mednarodni ravni.

Na konferenci so spregovorili predstavniki različnih držav, med njimi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Paolo Trichilo, italijanski ambasador v Sloveniji, Blanka Beloševič koordinatorka stebra trajnostnega turizma jadransko-jonske makroregije, Mitja Bricelj in Senad Opašić, koordinatorja stebra kvaliteta okolja, Maša Klemenčič, predstavnica Slovenske turistične zbornice, Tatjana Martinović Vučetić predstavnica Ministrstva za turizem Hrvaške, ki je tudi partner projekta INHERIT, Irena Marš z Ministrstva za kulturo Slovenije, Carlo Fransozini, predstavnik zavarovanega območja Miramare iz Trsta, ter mnogo drugih. Konferenca je zato privabila udeležence iz kar 8 evropskih držav in sicer iz Avstrije, Albanije, Bosne, Grčije, Hrvaške, Italije, Slovenije in Španije.

Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki pomaga pri izvajanju aktivnosti Občine Izola kot podporne točke za sodelovanje v EUSAIR, je tudi partner projekta INHERIT. Projekt je sofinanciran iz programa Interreg MEDITERAN. Na konferenci je predstavnica JZP Izola predstavila aktivnosti, ki se bodo v sklopu projekta razvile na našem območju. S pridruženim partnerjem Krajinski park Strunjan se bo uredila pešpot, ki vodi iz Belvederja do plaže na Belih skalah. Pri tem bodo uporabljene lokalne metode urejanja poti kot je postavitev suhozidov za preprečevanje erozije. Hkrati bodo v okviru projekta predlagane nove turistične aktivnosti, ki bodo spodbujale ohranjanje naravne dediščine in razvoj trajnostnega butičnega turizma čez celo leto.

Zaključena delavnica v okviru TSO

V petek, 20. septembra 2019 se je v okviru Tedna sredozemske obale in makroregionalnih strategij (TSO) v Manziolijevi palači v Izoli uspešno zaključila že tradicionalna dvodnevna delavnica z imenom Razvoj prioritet projektov stebra Kvaliteta okolja, akcijskega načrta EUSAIR v konkretne makroregionalne projekte. Udeleženci iz več kot osmih evropskih držav, so skupaj poiskali konkretne predloge za nadaljnji razvoj projektnih idej. Osredotočili so se na identificiranje konkretnih predlogov za ohranjanje zaščitenih morskih vrst, kjer so kot eno izmed orodji za ohranjanje vrst uporabili primere upravljanja morskih zavarovanih območij. Razvoj projektnih idej bo spremljal JZP Izola, izvajalska struktura partnerja projekta EUSAIR Facility point, Občina Izola. Hkrati je potekala tudi predstavitev projekta SEADRION, ki spodbuja uporabo toplotnih črpalk na morsko vodo za ogrevanje in hlajenje. V sklopu projekta je bila pripravljena tudi študija za postavitev tovrstne naprave v občinski stavbi Občine Izola. Sredstva za izvajanje aktivnosti obeh projektov so namenjena iz programa Interreg V-B ADRION.

Modra rast - prioritete razvoja v Sloveniji

“MODRA RAST ” – ODKRIJMO POTENCIALE MODRE RASTI IN IZRAZIMO PRIORITETE RAZVOJA V SLOVENIJI

18. aprila 2019 se je v Piranu v prostorih Nacionalnega inštituta za biologijo, Morske biološke postaje Piran odvil dogodek ”Modra Rast” katerega cilj je bil oblikovati prioritete modre rasti Slovenije. Zasedanja, ki sta ga organizirala JZP Izola, kot podporna institucija Občine Izola projektnega partnerja EUSAIR Facility Point in MBP-NIB. Srečanja se je udeležilo 26 udeležencev iz različnih institucij vezanih na razvoj in rast morja.

Uvodoma je zbrane pozdravila vodja enote MBP-NIB dr. Patricija Mozetič . Za tem je mag. Iztok Škerlič predstavil koncept modre rasti, ki je zapisan v Tematskem sklopu (TS) ‘Modra rast ‘EUSAIR’ evropske strategije regionalnega razvoja Jadransko-Jonske regije. Sledila je predstavitev koncepta modrega razvoja v okviru Bluemed evropske strategije modrega razvoja Sredozemskega območja s strani dr. Vlada Malačiča. Predstavil je tudi trenutni izbor desetih prioritet modrega razvoja na Sredozemskem območju in tudi predlog desetih prioritet razvoja Slovenije, ki je bil februarja 2019 oddan koordinatorju CSA projekta Bluemed.

V drugem delu zasedanja, je potekala razprava o konceptu skupnih pet prioritet, katere bi želeli vzpostaviti v Sloveniji. Na zasedanju je ob pregledu anketnega vprašalnika s 31 vsebinami oz. nalogami preteklih izbranih prioritet modre rasti potekala razprava o vsebinah koncepta, katero je vodila mag. Andreja Jerina, nacionalna koordinatorka za makoregionalne strategije. Nekatere vsebine ankete so udeleženci v času razprave tudi dopolnili. Ob koncu so zbrani rešili spletno anketo na podlagi katere je bilo izbranih pet bistvenih vsebin Modrega razvoja za Slovenijo.  Med razpravo sta bili s strani udeležencev poudarjeni še dve vsebini, ki nista bili predstavljeni v povzetku. Tako je bilo na koncu izbranih prvih sedem bistvenih vsebin nacionalnih prioritet modrega razvoja. Zbrani udeleženci so podprli tudi predlog organizatorjev dogodka, da se določi ustreznega predstavnika za razvoj Bluemed koncepta v Bruslju.

Zaključki: prioritete Modre rasti 18 april 2019, Piran

Conclusions: Blue Growth proirities_18 April 2019, Piran

Dosežki

Animirani videi za predstavitev EU Financiranja

Pripravljen animiran video, ki prikazuje različne primere financiranja znotraj EU je dosegljiv TUKAJ.

Povezave do posameznih delov videa so tu:

  1. Animacija financiranje EU: ”top down”
  2. Animacija financiranje EU: ”bottom-up”
  3. Animacija financiranja z viri Interreg
  4. Animacija financranja z nacionalnimi sredstvi
Promocijski plakati projektnih predlogov TSG3
1
Priročnik za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture